{"id":70951,"date":"2026-04-25T22:32:10","date_gmt":"2026-04-25T22:32:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/70951\/"},"modified":"2026-04-25T22:32:10","modified_gmt":"2026-04-25T22:32:10","slug":"drasticen-upad-slovenskega-izvoza-prihajajo-racuni-za-nedelo-in-nesposobnost-golobove-vlade","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/70951\/","title":{"rendered":"Drasti\u010den upad slovenskega izvoza, prihajajo ra\u010duni za nedelo in nesposobnost Golobove vlade"},"content":{"rendered":"<p>Pi\u0161e: Vida Kocjan<\/p>\n<p>Podatki Statisti\u010dnega urada RS (Surs) za februar ka\u017eejo padec izvoza za skoraj 39 odstotkov, kar je eden najhuj\u0161ih mese\u010dnih upadov v zadnjih letih. Rezultati so katastrofalni.<\/p>\n<p>Razlogi so tudi zunanji, vendar pa je veliko notranjih. Slovensko gospodarstvo namre\u010d izgublja konkuren\u010dnost zaradi visokih davkov in tudi drugih stro\u0161kov. Rast pla\u010d je mo\u010dnej\u0161a od produktivnosti. Stro\u0161ki energije in surovin so zelo visoki. Premalo je diverzifikacije in prevelika je odvisnost od nekaj velikih podjetij, denimo na podro\u010dju farmacije in avtomobilskih delov. Slovenijo zaznamujejo tudi nizke investicije v raziskave in razvoj ter digitalizacijo. Dr\u017eava na tem podro\u010dju izgublja v primerjavi s tekmicami, kot so na primer \u010ce\u0161ka, Poljska in Mad\u017earska. \u010crpanje evropskih sredstev je prenizko, Slovenija se nahaja na zadnjih mestih med dr\u017eavami EU.<\/p>\n<p>Podatki ka\u017eejo, da stagnira (nazaduje) izvoz v dr\u017eave EU, predvsem pa v dr\u017eave zunaj EU. Stvari so bile doslej nekoliko ubla\u017eene s posli z zdravili s \u0160vico, vendar pa to ni trajnosten model.<\/p>\n<p>\u0160tevilke so neizprosne<\/p>\n<p>Februarja je Slovenija izvozila za 5,2 milijarde evrov blaga in storitev. Vrednostno je bilo to za 38,9 odstotka manj kot pred enim letom. V okviru tega je bil izvoz v ne\u010dlanice EU ni\u017eji za kar 56,7 odstotka. Najve\u010dji vpliv na zni\u017eanje vrednosti izvoza so imeli posli oplemenitenja. Ti obsegajo spreminjanje, izdelavo, sestavljanje, izbolj\u0161avo in prenovo blaga s ciljem, da se proizvede nov ali resni\u010dno izbolj\u0161an izdelek. Pri tem smo, kot \u017ee zapisano, preve\u010d odvisni od drugih. V leto\u0161njem februarju je bila vrednost teh poslov nizka.<\/p>\n<p>Zmanj\u0161al se je tudi uvoz. Tega je bilo za 5,8 milijarde evrov, vrednostno je upadel za skoraj desetino (9,7 odstotka). Vrednost uvoza iz \u010dlanic EU se je zni\u017eala za 1,3\u00a0odstotka, iz ne\u010dlanic pa upadla izraziteje, za 16,1\u00a0odstotka. Brez poslov oplemenitenja\u00a0se je uvoz iz slednjih zvi\u0161al za 1,7 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom je bila 89,8-odstotna. Primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino je zna\u0161al 0,6 milijarde evrov.<\/p>\n<p>Kaj pomeni nizek izvoz?<\/p>\n<p>Nizek izvoz pomeni negativen prispevek neto izvoza k rasti bruto doma\u010dega proizvoda (BDP). Rast slednjega je \u017ee lani zna\u0161ala manj kot odstotek, letos bo \u0161e ni\u017eja. Lansko rast, ki \u0161e ni niti dokon\u010dno potrjena, pa je podpirala predvsem doma\u010da potro\u0161nja, kar tudi ni re\u0161itev.<\/p>\n<p>Posledice bistveno manj\u0161ega izvoza se bodo odrazile tudi v tveganju za zaposlenost v industriji. Pravzaprav v proizvodnji \u017ee \u010dudimo upad.<\/p>\n<p>\u010ce se bo upad izvoza nadaljeval, bomo pri\u010da tudi velikemu pritisku na javne finance \u2013 izvozna podjetja bodo namre\u010d v dr\u017eavni prora\u010dun vpla\u010dala manj davkov.<\/p>\n<p>Ob tem tudi ni zanemarljivo, da Slovenija s tak\u0161nimi trendi tvega \u0161e ve\u010dji zaostanek za srednjeevropskimi konkurenti.<\/p>\n<p>Krivda odhajajo\u010dih vladajo\u010dih<\/p>\n<p>Vse navedeno ka\u017ee, da je pri vsem tem velika krivda za porazno stanje na odhajajo\u010di vladni koaliciji (Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba. Posledice bomo \u010dutili prav vsi.<\/p>\n<p>Golobova vlada je namre\u010d preve\u010d stavila na doma\u010do potro\u0161njo in javne investicije ter premalo na izvozno konkuren\u010dnost. Premalo je bilo ukrepov za zmanj\u0161anje stro\u0161kov dela, izbolj\u0161anje poslovnega okolja in privabljanje tujih investicij v visoko tehnologijo.<\/p>\n<p>V gospodarskih zdru\u017eenjih so vlado na vse to nenehno opozarjali, vendar zaman. Golobovi so ignorirali celo opozorila lastnega urada, to je Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), in Banke Slovenije. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa je Slovenijo opozarjala tudi na izgubo tr\u017enega dele\u017ea v EU. Za vse to Robertu Golobu in njegovim ni bilo mar. Preveval pa jih je prevelik optimizem glede t. i. zelenega prehoda, pri \u010demer izvoznikom niso nudili realne podpore.<\/p>\n<p>Drasti\u010den upad izvoza v za\u010detku leta 2026 je tako veliko opozorilo. Ne gre zgolj za statisti\u010dno anomalijo, kakor bi morda kdo rad verjel. Pravzaprav se (odhajajo\u010di) vladajo\u010di na zadnji podatek Sursa sploh niso odzvali.<\/p>\n<p>Odzivi in opozorila gospodarstva<\/p>\n<p>Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je eden najglasnej\u0161ih kritikov. Opozarja, da gospodarska rast pada, proizvodnja se kr\u010di, dobi\u010dki podjetij se zmanj\u0161ujejo, glavni vzrok pa je padec v industriji oz. slab\u0161anje izvozne konkuren\u010dnosti.<\/p>\n<p>GZS poudarja, da je Slovenija zelo odprto, izvozno naravnano gospodarstvo, zato \u0161ibkost v EU (zlasti v Nem\u010diji; avtomobilska industrija) hitro udari po nas. Pozivajo k nujnim ukrepom: dav\u010dni reformi, razbremenitvi dela in podjetij, izbolj\u0161anju poslovnega okolja ter stabilni razvojni vladi. Brez tega Slovenija ne bo dohitela EU. V za\u010detku leta 2026 so opozorili tudi na prekomerne dvige minimalne pla\u010de, ki dodatno obremenjujejo izvoznike.<\/p>\n<p>Banka Slovenije (BS) v Pregledu makroekonomskih gibanj (marec 2026) opozarja, da se je realni izvoz blaga v letu 2025 zmanj\u0161al zaradi \u0161ibkega tujega povpra\u0161evanja in poslab\u0161anja zunanje konkuren\u010dnosti. Prvi podatki za leto 2026 pa ka\u017eejo nadaljnje kr\u010denje blagovnega izvoza. Opozarjajo, da podjetja v predelovalnih dejavnostih februarja 2026 niso zaznala ve\u010dje rasti izvoznih naro\u010dil. Opozarjajo tudi na razhajanje med javnim in zasebnim sektorjem (rast zaposlenosti le v javnem, kr\u010denje v zasebnem\/industrijskem) ter na stro\u0161kovne pritiske (vi\u0161ji stro\u0161ki dela, ki se prena\u0161ajo v cene).<\/p>\n<p>Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v pomladanski napovedi (marec 2026) priznava te\u017eave. Navajajo, da bo izvozni sektor postopno okreval, a izzivi prestrukturiranja in stro\u0161kovni pritiski ostajajo. Napoved rasti BDP za leto 2026 so zni\u017eali na 2 odstotka. Opozarjajo na negativen prispevek neto izvoza k rasti BDP in na tveganja (geopolitika, trgovinske vojne, konkurenca iz Kitajske). Kljub temu stavijo na okrevanje tujega povpra\u0161evanja (zlasti Nem\u010dija in Avstrija) in dokon\u010danje investicij v farmacijo ter avtomobilsko industrijo.<\/p>\n<p>\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pi\u0161e: Vida Kocjan Podatki Statisti\u010dnega urada RS (Surs) za februar ka\u017eejo padec izvoza za skoraj 39 odstotkov, kar&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":70952,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[5317,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-70951","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-fokus","9":"tag-republic-of-slovenia","10":"tag-republika-slovenija","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116467724781815848","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70951","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=70951"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70951\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/70952"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=70951"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=70951"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=70951"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}