{"id":71100,"date":"2026-04-26T05:42:15","date_gmt":"2026-04-26T05:42:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/71100\/"},"modified":"2026-04-26T05:42:15","modified_gmt":"2026-04-26T05:42:15","slug":"jedrska-nesreca-v-cernobilu-od-varnostnega-testa-do-katastrofe","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/71100\/","title":{"rendered":"Jedrska nesre\u010da v \u010cernobilu: od varnostnega testa do katastrofe"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pogled
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPogled na uni\u010deno zgradbo \u010detrtega reaktorja \u010dernobilske jedrske elektrarne po nesre\u010di. Foto: EPA<\/p>\n

Jedrska nesre\u010da v \u010cernobilu 26. aprila 1986 je bila posledica eksplozije \u010detrtega reaktorja, zadnjega dokon\u010danega v prvi fazi elektrarne, katere gradnja se je za\u010dela leta 1972.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Priprave so stekle \u017ee nekaj let prej, potem ko so konec 60. let sovjetske oblasti sprejele odlo\u010ditev o pospe\u0161eni gradnji jedrskih elektrarn za zagotavljanje energije hitro rasto\u010di industriji.<\/p>\n

Jedrske elektrarne so bile idealne za zagotavljanje stabilnega vira velikih koli\u010din energije, ki jih je potrebovala Ukrajina kot pomembno sovjetsko industrijsko sredi\u0161\u010de z velikim \u0161tevilom tovarn in te\u017eko industrijo.<\/p>\n

Za lokacijo nove nuklearke z uradnim imenom Jedrska elektrarna Vladimirja Ilji\u010da Lenina so izbrali obmo\u010dje ob desnem bregu reke Pripjat severno od mesta \u010cernobil, po katerem je bila bolj znana, pribli\u017eno sto kilometrov severno od ukrajinske prestolnice Kijev.<\/p>\n

Za potrebe zaposlenih v elektrarni so v njeni bli\u017eini hkrati zgradili povsem novo mesto Pripjat, kamor so se preselili delavci in in\u017eenirji skupaj s svojimi dru\u017einami. Pripjat je \u0161tel 50.000 prebivalcev in je veljal za moderno sovjetsko mesto, ki se je pona\u0161alo s \u0161olami, bolni\u0161nico, kulturnimi centri in zabavi\u0161\u010dnim parkom, \u010deprav ta zaradi nesre\u010de nikoli ni za\u010del delovati.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Danes
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDanes zapu\u0161\u010deni in zara\u0161\u010deni Pripjat so neko\u010d zaradi navezanosti na jedrsko elektrarno imenovali tudi atomsko mesto, saj je ve\u010dina njegovih prebivalcev delala v nuklearki in je mesto tako reko\u010d obstajalo zaradi nje. Foto: Shutterstock<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tCeneje in hitreje na ra\u010dun varnosti<\/p>\n

Pri jedrski elektrarni \u010cernobil so se iz tehni\u010dnih, ekonomskih in politi\u010dnih razlogov odlo\u010dili za reaktorje RBMK, ki so imeli specifi\u010dne varnostne pomanjkljivosti v primerjavi z drugimi tipi reaktorjev, a je bila njegova postavitev cenej\u0161a in hitrej\u0161a. Med drugim niso imeli klasi\u010dne masivne za\u0161\u010ditne kupole, ki so obi\u010dajne pri reaktorjih zahodnega tipa.<\/p>\n

RBMK-reaktorji so lahko uporabljali nizko obogateni uran, kar je bila stro\u0161kovno ugodno, saj je obogatitev urana draga in zapletena. Poleg tega so imeli zelo veliko mo\u010d in so bili zato primerni za oskrbo velikih industrijskih sredi\u0161\u010d. Imeli so \u0161e eno prednost, saj so omogo\u010dali proizvodnjo plutonija, ki se je lahko uporabil za izdelavo jedrskega oro\u017eja, kar je bilo zanimivo za Sovjetsko zvezo v \u010dasu hladne vojne.<\/p>\n

Vsi ti razlogi so pri oblasteh, ki so v skladu s sovjetskim sistemom prisegale na uresni\u010devanje ciljev ne glede na posledice, prevladali nad resnimi varnostnimi pomanjkljivostmi, ki so se pozneje izkazale za usodne pri nesre\u010di aprila leta 1986.<\/p>\n

Prvi od \u0161tirih reaktorjev je bil zgrajen leta 1977 in istega leta za\u010del tudi obratovati, s \u010dimer je jedrska elektrarna \u010cernobil za\u010dela uradno proizvajati elektri\u010dno energijo. Kmalu zatem je bil naslednje leto zgrajen in odprt \u0161e drugi reaktor. Leta 1981 je bil dokon\u010dan tretji reaktor in kot zadnji \u010detrti leta 1983, oba pa sta bila del iste zgradbe.<\/p>\n

Blizu prvih \u0161tirih reaktorjev sta bila na\u010drtovana \u0161e dva reaktorja, katerih gradnja je \u017ee potekala, vendar so jo po nesre\u010di ustavili in nista bila nikoli dokon\u010dana.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jedrska
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJedrska elektrarna v \u010cernobilu je bila po nuklearkah Leningrad in Kursk tretja sovjetska nuklearka z reaktorjem RBMK. Toplotna mo\u010d enega reaktorja je bila okoli 3200 MW, iz \u010desar so pridobili pribli\u017eno 1000 MW elektri\u010dne energije. Foto: Shutterstock<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tTe\u017eave in incidenti \u017ee pred nesre\u010do<\/p>\n

Po za\u010detku delovanja nuklearke so sledili manj\u0161i in ve\u010dji incidenti, pri \u010demer je \u0161lo za lokalizirane okvare, ki sicer niso predstavljale resne nevarnosti, so pa \u017ee opozarjale na te\u017eave reaktorjev RBMK. Ena pomembnej\u0161ih je bila nestabilnost pri nizki mo\u010di, ki se je kazala v nepredvidljivem delovanju reaktorja.<\/p>\n

In\u017eenirji so pred nesre\u010do ve\u010dkrat posku\u0161ali izvesti pomemben varnostni test, s katerim so \u017eeleli preveriti, ali lahko turbinski generator po izpadu elektrike zaradi svoje vztrajnosti \u0161e kratek \u010das proizvaja dovolj energije za napajanje klju\u010dnih sistemov, zlasti hladilnih \u010drpalk, dokler se ne za\u017eenejo rezervni dizelski generatorji. Test je podprl tudi glavni in\u017eenir Nikolaj Fomin in konec leta 1983 dobil uradno odobritev.<\/p>\n

Prvi poskusi testa niso dali zadovoljivih rezultatov, saj se je turbina prehitro ustavila in \u010drpalke za hlajenje niso dobile dovolj energije za stabilno delovanje, zaradi \u010desar je bil “most” do dizelskih generatorjev prekratek. Kljub temu so test nadaljevali z manj\u0161imi prilagoditvami, \u010deprav temeljne tehni\u010dne in varnostne te\u017eave niso bile ustrezno odpravljene.<\/p>\n

V takem okolju so se za\u010dele oblikovati tudi delovne navade, pri katerih so operaterji ob posebnih postopkih, kot so testiranja, v\u010dasih izklapljali varnostne sisteme ali delovali na robu dovoljenih meja. To sicer ni bila praksa pri vsakodnevnem upravljanju elektrarne, vendar je vseeno kazalo na raz\u0161irjeno delovno kulturo, v kateri sta bili doseganje ciljev in ohranjanje proizvodnje pogosto pomembnej\u0161i od strogega upo\u0161tevanja varnostnih pravil.<\/p>\n

Potem ko konec leta 1985 test znova ni dal \u017eelenih rezultatov, so ga prestavili na naslednje leto in za izvedbo predvideli april.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Posebnost
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPosebnost reaktorja RBMK je bila njegova kanalna zasnova, pri kateri je bilo ve\u010d kot tiso\u010d posameznih kanalov z gorivnimi palicami, kar je omogo\u010dalo menjavo goriva med obratovanjem in je predstavljalo pomembno prednost za neprekinjeno proizvodnjo elektri\u010dne energije. Foto: EPA<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tNiz usodnih odlo\u010ditev<\/p>\n

Usodni varnostni preizkus se je za\u010del v petek, 25. aprila 1986, ko so zaradi na\u010drtovanega vzdr\u017eevanja za\u010deli zni\u017eevati mo\u010d \u010detrtega reaktorja, to prilo\u017enost pa so \u017eeleli izkoristiti tudi za izvedbo dolgo odla\u0161anega testa.<\/p>\n

Ob dveh popoldne so namenoma izklju\u010dili sistem za zasilno hlajenje sredice, da med izvedbo testa ne bi vplival na njegov potek. \u010ceprav izklju\u010ditev tega sistema ni neposredno povzro\u010dila nesre\u010de, pa je bila to ena v nizu \u0161tevilnih napa\u010dnih odlo\u010ditev, saj bi njegova razpolo\u017eljivost lahko vsaj delno ubla\u017eila posledice nesre\u010de.<\/p>\n

Mo\u010d reaktorja bi morali nato \u0161e dodatno zni\u017eati, vendar je upravljavec elektroenergetskega omre\u017eja iz Kijeva zahteval za\u010dasno ustavitev preizkusa in nadaljnje obratovanje elektrarne, da bi zadostili pove\u010dani ve\u010derni porabi elektri\u010dne energije. Zaradi tega so izvedbo testa zamaknili, vodilni mo\u017eje v elektrarni pa so na popoldanskem sestanku odlo\u010dili, da ga vseeno izvedejo \u0161e isti dan. Nadzor nad izvedbo je prevzel namestnik glavnega in\u017eenirja elektrarne Anatolij Djatlov, ki je vztrajal pri dokon\u010danju preizkusa.<\/p>\n

Nekaj po 23. uri je iz Kijeva prispelo dovoljenje za nadaljevanje zaustavljanja reaktorja in s tem izvedbo testa, vendar je ta zaradi zamude \u017ee pre\u0161el pod no\u010dno izmeno, ki je upravljanje elektrarne od ve\u010derne izmene prevzela ob polno\u010di. Preizkus je bil tako izveden v manj izku\u0161eni in na njegovo izvedbo slab\u0161e pripravljeni no\u010dni izmeni, saj je dnevna izmena, v okviru katere je bil prvotno na\u010drtovan, \u017ee zdavnaj kon\u010dala delo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nadzorna
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNadzorna soba v tretjem reaktorju, ki je bil neposredno povezan z uni\u010denim \u010detrtim reaktorjem, vendar so ga kljub temu po nesre\u010di znova zagnali in je obratoval \u0161e ve\u010d kot desetletje. Foto: EPA<\/p>\n

V no\u010dnih urah so se pojavile resne te\u017eave pri nadzoru mo\u010di reaktorja, saj je zaradi pojava zastrupitve s ksenonom ta nenadoma padla na zelo nizko raven, pribli\u017eno 30 MW toplotne mo\u010di. Po varnostnih pravilih bi morali reaktor ustaviti, toda Djatlov je vztrajal pri nadaljevanju testa, zato so operaterji mo\u010d postopoma zvi\u0161ali na pribli\u017eno 200 MW, kar pa je \u0161e vedno predstavljalo prenizko raven za varno izvedbo preizkusa.<\/p>\n

Da bi dosegli zahtevano raven mo\u010di, so iz reaktorja odstranili preveliko \u0161tevilo kontrolnih palic, kar je bilo v nasprotju z varnostnimi predpisi. Hkrati so izklju\u010dili \u0161e nekatere samodejne sisteme za regulacijo mo\u010di, zato je reaktor postal zelo nestabilen in ob\u010dutljiv za najmanj\u0161e spremembe v delovanju.<\/p>\n

V okviru priprave na test so vklju\u010dili dodatne \u010drpalke, kar je pove\u010dalo pretok hladilne vode skozi reaktor in povzro\u010dilo zni\u017eanje njegove mo\u010di. Operaterji so to sku\u0161ali kompenzirati z nadaljnjim odstranjevanjem kontrolnih palic, s \u010dimer so vzpostavili izjemno nevarne razmere, v katerih je reaktor deloval na meji stabilnosti.<\/p>\n

Test so uradno za\u010deli izvajati v soboto, 26. aprila, ob 1:23, ko so prekinili dovod elektri\u010dne energije \u010drpalkam in jih prepustili vrtenju turbine. Zaradi zmanj\u0161evanja pretoka vode in nastajanja parnih mehur\u010dkov se je reaktivnost za\u010dela hitro pove\u010devati. Pri tem se je pokazala klju\u010dna slabost zasnove reaktorja RBMK, saj se zaradi njegovega “pozitivnega koeficienta praznin” ob prehajanju vode v paro reakcija \u0161e dodatno pospe\u0161i, namesto da bi se stabilizirala.<\/p>\n

To je povzro\u010dilo nenaden porast mo\u010di, zato so operaterji posku\u0161ali reaktor ustaviti s pritiskom na gumb AZ-5, s \u010dimer se je spro\u017eil samodejni mehanizem, ki bi moral spro\u017eiti samodejno vstavljanje vseh kontrolnih palic v reaktor. Vendar je ta zaradi konstrukcijskih pomanjkljivosti povzro\u010dil nasproten u\u010dinek in \u0161e dodatno pospe\u0161il reakcijo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Mo\u0161ki
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMo\u0161ki v uni\u010deni nadzorni sobi \u010detrtega reaktorja s prstom ka\u017ee na gumb AZ-5, ki bi moral ob aktivaciji vstaviti vse kontrolne palice v reaktor in s tem ustaviti jedrsko reakcijo. Foto: AP<\/p>\n

Ob pritisku na gumb AZ-5, ki naj bi reaktor zaustavil, se je razkrila \u0161e ena usodna konstrukcijska pomanjkljivost reaktorja RBMK. Kontrolne palice namre\u010d niso za\u010dele takoj zavirati reakcije, saj so imele na konicah grafit, kar je sprva povzro\u010dilo kratkotrajno pove\u010danje mo\u010di. Namesto da bi se \u017ee tako nestabilen reaktor umiril, je v prvih nekaj sekundah \u0161e dodatno porasla njegova mo\u010d. Zaradi visokih temperatur so se po\u0161kodovali kanali za palice, ki so se zato zataknile in niso mogle zaustaviti reaktorja.<\/p>\n

Mo\u010d reaktorja je v nekaj sekundah narasla na ve\u010ddesetkratnik normalne vrednosti, po nekaterih ocenah celo na pribli\u017eno stokratnik, nato pa je sledila mo\u010dna parna eksplozija, ki je uni\u010dila reaktor in raznesla pribli\u017eno tiso\u010d ton te\u017eko za\u0161\u010ditno konstrukcijo. Kmalu zatem je verjetno sledila \u0161e druga eksplozija, ki je v zrak izstrelila dele grafita in jedrskega goriva. Po\u0161kodovana zgradba je omogo\u010dila dotok zraka, kar je povzro\u010dilo po\u017ear grafita in dolgotrajno spro\u0161\u010danje radioaktivnih snovi.<\/p>\n

Po eksploziji so o\u010dividci opazovali gore\u010de delce in nenavadno modro svetlobo, ki je nastala zaradi ionizacije zraka. V elektrarni je medtem vladala zmeda, saj vodstvo sprva ni povsem razumelo obsega nesre\u010de in je \u0161ele postopoma postalo jasno, da je jedro reaktorja uni\u010deno.<\/p>\n

Prvi gasilci so na prizori\u0161\u010de nesre\u010de prispeli v pribli\u017eno petih minutah, vendar brez za\u0161\u010ditne opreme, saj tudi oni niso vedeli, da gre za jedrsko nesre\u010do, in tako niso bili seznanjeni z nevarnostjo sevanja.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pomembna
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPomembna pomanjkljivost reaktorja RBMK je bila odsotnost robustne za\u0161\u010ditne zgradbe, kakr\u0161no imajo \u0161tevilni zahodni reaktorji. Zaradi tega ob nesre\u010di ni bilo u\u010dinkovite fizi\u010dne pregrade, ki bi zadr\u017eala eksplozijo in \u0161irjenje radioaktivnih snovi. Foto: AP<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPrikrivanje razse\u017enosti nesre\u010de<\/p>\n

\u017de kmalu je bil o nesre\u010di obve\u0161\u010den lokalni sovjetski partijski vrh, ki se je na izrednem no\u010dnem sestanku odlo\u010dil, da bodo prepre\u010dili izstop in vstop vozil v Pripjat. Policisti, ki so sodelovali pri postavitvi zapor, prav tako niso bili seznanjeni z nevarnostjo sevanja in niso nosili za\u0161\u010ditnih obla\u010dil.<\/p>\n

Istega dne so ustavili tudi druge reaktorje, najprej tretjega, nato \u0161e prvega in drugega. Ve\u010dino po\u017earov so pogasili razen tistega v jedru \u010detrtega reaktorja, ki je gorel \u0161e ve\u010d dni. Naslednji dan, 27. aprila, so za\u010deli intenzivne ukrepe za omejitev posledic, med drugim odmetavanje peska, bora in drugih materialov iz helikopterjev v reaktor, da bi zmanj\u0161ali izpuste radioaktivnih snovi.<\/p>\n

\u0160ele pribli\u017eno 36 ur po nesre\u010di so oblasti za\u010dele evakuacijo ve\u010d kot 100.000 prebivalcev Pripjata in okoli\u0161kih obmo\u010dij, pri \u010demer so jim sprva zagotavljali, da gre za za\u010dasen ukrep, zato so jim naro\u010dili, naj s seboj vzamejo le najnujnej\u0161e stvari. Kmalu zatem so v okolici \u010cernobila vzpostavili obmo\u010dje izklju\u010ditve, s \u010dimer so prebivalcem prepre\u010dili vrnitev na svoje domove.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Zabavi\u0161\u010dni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZabavi\u0161\u010dni park v Pripjatu je bil dokon\u010dan aprila leta 1986 in bi ga morali odpreti na praznik dela 1. maja, a se to ni zgodilo, saj so mesto evakuirali \u017ee dan po nesre\u010di 26. aprila. Zapu\u0161\u010deno znamenito panoramsko kolo je danes eden od najbolj znanih simbolov jedrske nesre\u010de. Foto: Shutterstock<\/p>\n

Medtem se je radioaktivnost raz\u0161irila tudi zunaj Sovjetske zveze, kar so 28. aprila najprej zaznale merilne postaje na \u0160vedskem ve\u010d kot tiso\u010d kilometrov stran od \u010cernobila. Uslu\u017ebenci ene od \u0161vedskih jedrskih elektrarn so se najprej celo ustra\u0161ili, da je pri njih pri\u0161lo do izpusta radioaktivnih delcev, ki so jih ob\u010dutljivi merilniki zaznali na oblekah zaposlenih tehnikov.<\/p>\n

Preiskava je te sume ovrgla in pokazalo se je, da radioaktivnost prihaja iz Sovjetske zveze, ki nesre\u010de ni mogla ve\u010d prikrivati. Pod mednarodnimi pritiski je v kratkem sporo\u010dilu prvi\u010d priznala, da se je zgodila nesre\u010da, \u010deprav so v Moskvi hkrati zatrjevali, da so razmere pod nadzorom. Kljub nevarnosti so sovjetske oblasti \u0161e naprej izvajale javne prireditve, med drugim tudi prvomajsko proslavo v Kijevu.<\/p>\n

<\/p>\n

Na za\u010detku maja so se nadaljevali obse\u017eni sanacijski ukrepi, v katere je bilo vklju\u010denih ve\u010d sto tiso\u010d ljudi, znanih kot likvidatorji. Med njimi so bili vojaki, gasilci, in\u017eenirji in \u0161tevilni civilisti, ki so sodelovali pri odstranjevanju radioaktivne kontaminacije, ga\u0161enju po\u017earov, \u010di\u0161\u010denju obmo\u010dja in gradnji za\u0161\u010ditnih struktur. Delo je pogosto potekalo v izjemno nevarnih razmerah, saj so bili \u0161tevilni izpostavljeni visokim ravnem radioaktivnega sevanja, pogosto brez ustrezne za\u0161\u010ditne opreme.<\/p>\n

Do 6. maja so se radioaktivni izpusti za\u010deli postopoma zmanj\u0161evati, predvsem zaradi pojemanja grafitnega po\u017eara v razru\u0161enem reaktorju in izvedenih ukrepov za omejevanje reakcije. Konec maja so nad po\u0161kodovanim reaktorjem za\u010deli graditi betonsko za\u0161\u010ditno konstrukcijo, znano kot sarkofag, njen namen je bil omejiti nadaljnje \u0161irjenje radioaktivnih snovi v okolje. Ta konstrukcija je predstavljala klju\u010den ukrep za stabilizacijo razmer, \u010deprav je bila zasnovana kot za\u010dasna re\u0161itev.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ljudje
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tLjudje na ulicah Kijeva na dan zmage 9. maja 1986. Kot so takrat poro\u010dali, je med prebivalci vladala zaskrbljenost, a brez panike. Foto: AP<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t“Resni\u010dni vzrok za razpad Sovjetske zveze”<\/p>\n

Sovjetski voditelj Mihail Gorba\u010dov je \u0161ele 14. maja prvi\u010d javno spregovoril o nesre\u010di in na televiziji izjavil, da “je najhuje za nami”. Njegov nagovor je pri\u0161el skoraj tri tedne po eksploziji, kar je v mednarodni javnosti spro\u017eilo kritike zaradi po\u010dasnega in netransparentnega obve\u0161\u010danja. \u010ceprav je sku\u0161al pomiriti prebivalstvo in poudariti, da so razmere pod nadzorom, je nesre\u010da \u017ee mo\u010dno omajala zaupanje v sovjetske oblasti in razkrila resne pomanjkljivosti v njihovem sistemu obve\u0161\u010danja in odzivanja na krizne razmere.<\/p>\n

Ker je jedrska elektrarna v \u010cernobilu pomembno prispevala k energetski oskrbi Ukrajine, kjer je zagotavljala desetino potreb po elektri\u010dni energiji, so oblasti spodbujale njeno hitro sanacijo \u0161e pred zimo. Oba najbolje ohranjena reaktorja, prvi in drugi, so tako znova zagnali \u017ee novembra 1986, manj po\u0161kodovani tretji reaktor pa leto dni pozneje.<\/p>\n

\u010ceprav so omenjeni trije reaktorji po nesre\u010di \u0161e nekaj let obratovali zaradi energetskih potreb, sta mednarodni pritisk in zaskrbljenost glede varnosti postopoma privedla do njihove dokon\u010dne ustavitve; zadnji, tretji, reaktor je bil zaprt leta 2000.<\/p>\n

Poznej\u0161e mednarodne preiskave, med drugim pod okriljem Mednarodne agencije za jedrsko energijo, so pokazale, da je bila \u010dernobilska nesre\u010da posledica kombinacije \u010dlove\u0161kih napak in resnih pomanjkljivosti v zasnovi reaktorja. Med klju\u010dnimi dejavniki so bile omenjene kr\u0161itve varnostnih protokolov med izvajanjem preizkusa in neustrezne odlo\u010ditve operaterjev, ki so delovali v izjemno zahtevnih razmerah.<\/p>\n

\u010cernobilska nesre\u010da ni imela le okoljskih in zdravstvenih posledic, temve\u010d tudi pomembne politi\u010dne u\u010dinke. Gorba\u010dov je pozneje zapisal, da je bila prav ta katastrofa “morda resni\u010dni vzrok za razpad Sovjetske zveze, celo pomembnej\u0161i od za\u010detka perestrojke”.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Prvo
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPrvo za\u0161\u010ditno konstrukcijo nad uni\u010denim \u010detrtim reaktorjem so zgradili v zelo kratkem \u010dasu, med majem in novembrom 1986, iz kombinacije betona in jekla. Sarkofag je bil od za\u010detka mi\u0161ljen kot za\u010dasna re\u0161itev, saj je s\u010dasoma za\u010del propadati in je obstajala nevarnost poru\u0161enja. Zato so pozneje nad njim zgradili novo veliko za\u0161\u010ditno strukturo, ki danes prekriva prvotni sarkofag in zagotavlja dolgoro\u010dnej\u0161o varnost. Foto: AP<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOddaja Glasovi svetov: \u010cernobilska katastrofa, za\u010detek konca Sovjetske zveze. Govorimo o dru\u017ebeno-zgodovinskih posledicah in hkrati osebnem izkustvu \u2013 gost je ekonomist in nekdanji diplomat Denis Mancevi\u010d, ki ni le poznavalec zgodovine in sedanjosti tega obmo\u010dja, ampak je kot otrok v Belorusiji s svojo dru\u017eino nesre\u010do tudi do\u017eivel.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pogled na uni\u010deno zgradbo \u010detrtega reaktorja \u010dernobilske jedrske elektrarne po nesre\u010di. Foto: EPA Jedrska nesre\u010da v \u010cernobilu 26.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":71101,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[14706,65,66,8822,16231,37,38],"class_list":{"0":"post-71100","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-cernobil","9":"tag-europe","10":"tag-evropa","11":"tag-jedrska-elektrarna","12":"tag-jedrska-nesreca","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116469415652223882","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/71100","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=71100"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/71100\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/71101"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=71100"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=71100"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=71100"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}