{"id":71159,"date":"2026-04-26T06:55:08","date_gmt":"2026-04-26T06:55:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/71159\/"},"modified":"2026-04-26T06:55:08","modified_gmt":"2026-04-26T06:55:08","slug":"eksplozija-400-krat-hujsa-od-hirosimske-bombe","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/71159\/","title":{"rendered":"eksplozija, 400-krat huj\u0161a od hiro\u0161imske bombe"},"content":{"rendered":"<p>Bilo je 26. aprila 1986 ob 1.23, ko je v 4. reaktorju \u010dernobilske jedrske elektrarne med rutinskim varnostnim preizkusom pri\u0161lo do silovite eksplozije. V ozra\u010dje se je sprostilo ve\u010d kot 400-krat ve\u010d sevanja kot pri atomski bombi, odvr\u017eeni nad Hiro\u0161imo. Radioaktivni oblak je v naslednjih dneh prepotoval Evropo in s\u010dasoma obkro\u017eil planet. Posledice so prisotne \u0161e danes, 40 let po dogodku, ki velja za najve\u010djo jedrsko nesre\u010do v zgodovini.<\/p>\n<p>Evakuacija v tajnosti<\/p>\n<p>Pribli\u017eno 31 ljudi (delavcev v elektrarni in gasilcev) je umrlo neposredno v eksploziji ali zaradi sindroma akutnega sevanja v nekaj sekundah do nekaj mesecev po nesre\u010di. Poro\u010dilo Zdru\u017eenih narodov iz leta 2005 je ocenilo, da bi lahko skupno \u0161tevilo smrti zaradi raka, ki ga je povzro\u010dilo sevanje, doseglo do 9000. Gibanje po obmo\u010dju je \u0161e danes prepovedano, \u010de oseba za to nima dovoljenja oziroma ni v spremstvu vodnika. Mesto Pripjat, ki je od jedrske elektrarne oddaljeno le tri kilometre, in obmo\u010dje \u010cernobila so ukrajinske oblasti pozneje odprle za turiste, mesto duhov je pred vojno vsako leto obiskalo na tiso\u010de ljudi.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2828775.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"Uni\u010deni 4. blok jedrske elektrarne FOTO: Vladimir Repik\/Afp\" img_id=\"11499931\" data-img-id=\"11499931\"\/><\/p>\n<p>Uni\u010deni 4. blok jedrske elektrarne FOTO: Vladimir Repik\/Afp<\/p>\n<p>26. APRILA 1986<\/p>\n<p>je pri\u0161lo do silovite eksplozije.<\/p>\n<p>Jedrska nesre\u010da v \u010cernobilu je bila posledica kombinacije tehni\u010dnih in \u010dlove\u0161kih napak, saj so med varnostnim preizkusom v \u010detrtem reaktorju operaterji kr\u0161ili varnostne protokole, kar je skupaj s konstrukcijskimi pomanjkljivosti reaktorja privedlo do nesre\u010de. Radioaktivne snovi so se zaradi eksplozije raz\u0161irile v ozra\u010dje, nato jih je veter ponesel nad velik del Evrope, najhuje pa so bila prizadeta obmo\u010dja Ukrajine, Belorusije in Rusije. V dveh dneh, ko je takratna Sovjetska zveza (SZ) nesre\u010do skrivala pred svetovno javnostjo, je v veliki tajnosti izvedla popolno evakuacijo Pripjata.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2828770.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"DNK divjih psov na obmo\u010dju \u010cernobila je pokazal, da do\u017eivljajo hitrej\u0161e evolucijske spremembe kot \u017eivali v drugih regijah, sicer zelene \u017eabe pa so po\u010drnele. FOTO: Zajem zaslona \/X\" img_id=\"11499921\" data-img-id=\"11499921\"\/><\/p>\n<p>DNK divjih psov na obmo\u010dju \u010cernobila je pokazal, da do\u017eivljajo hitrej\u0161e evolucijske spremembe kot \u017eivali v drugih regijah, sicer zelene \u017eabe pa so po\u010drnele. FOTO: Zajem zaslona \/X<\/p>\n<p>Ruski dron v sarkofag<\/p>\n<p>Radioaktivni oblak se je na zahod, sever in severovzhod Evrope \u0161iril kar dva dni, v SZ pa so incident prikrivali, dokler ni ponorel opozorilni sistem v jedrski elektrarni Forsmark na \u0160vedskem, ki je od \u010cernobila oddaljena skoraj 1300 kilometrov. V Sloveniji smo za \u0161irjenje radioaktivnega oblaka izvedeli \u0161ele, ko se je ta \u017ee razlezel \u010dez na\u0161e nebo, vendar huj\u0161ih posledic ni bilo. Med klju\u010dnimi ukrepi v Sloveniji so bila priporo\u010dila za omejitev u\u017eivanja sve\u017ee zelenjave, mleka in drugih lokalnih \u017eivil, ki bi bila lahko kontaminirana.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2829886.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"Vrtec na obrobju \u010cernobila, ki prav tako sameva \u017ee 40 let. FOTO: Mitja Felc\" img_id=\"11499901\" data-img-id=\"11499901\"\/><\/p>\n<p>Vrtec na obrobju \u010cernobila, ki prav tako sameva \u017ee 40 let. FOTO: Mitja Felc<\/p>\n<p>Jedrska nesre\u010da v \u010cernobilu je bila posledica kombinacije tehni\u010dnih in \u010dlove\u0161kih napak.<\/p>\n<p>Pred desetimi leti so v \u010cernobilu nad ru\u0161evine v eksploziji uni\u010dene jedrske elektrarne namestili najve\u010dji sarkofag na svetu, ki naj bi dokon\u010dno zaprl uhajanje sevanja. Jekleni sarkofag je tako nadomestil betonskega, ki so ga nad ostanki uni\u010denega reaktorja na hitro zalili kmalu po katastrofalni stalitvi jedrske sredice leta 1986, a je \u017ee za\u010del pu\u0161\u010dati na \u0161tevilnih mestih. Februarja lani je sarkofag zadel ruski dron z eksplozivno bojno glavo, kar je povzro\u010dilo po\u017ear. \u010ceprav je pri\u0161lo do po\u0161kodb na za\u0161\u010ditni strukturi, so poro\u010dila IAEA (Mednarodne agencije za jedrsko energijo) navajala, da ni pri\u0161lo do preboja, ki bi povzro\u010dil nevarno uhajanje sevanja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Bilo je 26. aprila 1986 ob 1.23, ko je v 4. reaktorju \u010dernobilske jedrske elektrarne med rutinskim varnostnim&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":71160,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[14706,16231,13550,502,764,37,38,64,63],"class_list":{"0":"post-71159","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-cernobil","9":"tag-jedrska-nesreca","10":"tag-jedrska-varnost","11":"tag-nesreca","12":"tag-obletnica","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenscina","15":"tag-svet","16":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116469702676359066","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/71159","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=71159"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/71159\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/71160"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=71159"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=71159"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=71159"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}