![\"Nekdanjega](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2830342.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\nNekdanjemu ravnatelju Gimnazije in srednje \u0161ole Ko\u010devje Gregorju Pe\u010danu ni uspelo s to\u017ebo proti svojemu nekdanjemu delodajalcu zaradi neupravi\u010dene odpovedi delovnega razmerja. Spomnimo. Z mesta ravnatelja je bil razre\u0161en januarja lani, saj so mu \u010dlani sveta med drugim o\u010ditali aroganten odnos do star\u0161ev, otrok in zaposlenih. Pa tudi nezakonito preverjanje zdravstvenega stanja dijakov ter druge nepravilnosti. Pe\u010dan je ves \u010das vztrajal, da je deloval v korist dijakov. Tudi s tem, ko je ukinil tako imenovani drugi rok pisanja pisnih preizkusov znanja.<\/p>\n
Zresnili so se<\/p>\n
To, kot se je med pravdanjem na delovnem in socialnem sodi\u0161\u010du spominjala u\u010diteljica sloven\u0161\u010dine, je imelo zelo pozitiven u\u010dinek na u\u010dni proces: \u00bbDijaki so se malo ustra\u0161ili oziroma se malo zresnili. Kot razredni\u010darka sem opazila manj\u0161e \u0161tevilo izostankov. Zdaj se je to spet pove\u010dalo. In sicer za 500 ur v enem razredu. Kot u\u010diteljica sem opazila, da je bistveno manj dijakov manjkalo na prvih rokih ocenjevanja.\u00ab S tem \u0161olskim letom so se namre\u010d vrnili k staremu sistemu ocenjevanja, a kot je dodala, pri tem kot u\u010ditelji niso imeli nobene besede.<\/p>\n
Odvetnica Rosana Lemut Strle, ki je na sodi\u0161\u010du zastopala Pe\u010dana, je za Slovenske novice povedala, da se bodo na odlo\u010ditev sodi\u0161\u010da prito\u017eili. Prvostopenjsko sodi\u0161\u010de je, kot je pojasnila, ocenilo, da so bile izre\u010dene neprimerne besede, iz tega pa da je izvedlo zaklju\u010dek, da so bile te nezakonite. In s tem posledi\u010dno podani razlogi za razre\u0161itev. \u00bbKdaj neprimerne besede postanejo nezakonite, s tem pa pride do razloga za razre\u0161itev, bo vi\u0161je sodi\u0161\u010de zdaj moralo odlo\u010dati,\u00ab je povedala in spomnila, da so na sodi\u0161\u010du zasli\u0161ane pri\u010de govorile tako v prid nekdanjemu ravnatelju kot nasprotno. \u00bbOcenjujem, da nam je uspelo v javnosti pokazati, da situacija ni tako \u010drno-bela. Da ni \u0161lo za kratenje pravic dijakov in da so bili nameni dobri,\u00ab je izpostavila. Besede, ki jih je izrekel to\u017enik, pa da so bile pri posameznikih razli\u010dno razumljene.<\/p>\n
<\/p>\n
Nekdanjega delodajalca je to\u017eil na delovnem sodi\u0161\u010du. FOTO: Marko Feist<\/p>\n
Pe\u010dan naj bi med ravnateljevanjem marsikoga zmotil z uvodnim nagovorom ob za\u010detku predlanskega \u0161olskega leta. Med drugim naj bi dejal, naj dijaki \u00bbprenesejo so\u017ealje svojim star\u0161em, ker imajo tako bolehne otroke\u00ab in \u00bbnaj se gredo dojit in jokat k mamicam\u00ab. Nekdanji ravnatelj to zanika. U\u010diteljica angle\u0161\u010dine je bila prisotna pri nagovoru dijakov za prvi letnik: \u00bbOtroke je vpra\u0161al, ali so se na \u0161olo vpisali na lastno \u017eeljo. Dijaki so to potrdili. Iz tega je nato izpeljal govor, da je pomembno, da so prisotni pri pouku.\u00ab Dodala je, da je bil nagovor res \u00bbstro\u017eje narave, kakor smo ga bili mi vajeni\u00ab oziroma da \u00bbni bilo nekih zelo sladkih besed na za\u010detku, \u010de\u0161, pri\u0161li ste sem, mi se bomo imeli pa fajn in tako naprej\u00ab. Ob prvem sre\u010danju z dijaki jih je \u00bbpotipala, \u010de se jim je zdel ravnatelj strog\u00ab. Odgovorili so ji, da ne. \u00bbEden je celo rekel: ‘Ne, ful kulsko je bilo.’\u00ab<\/p>\n
Po drugi strani pa je u\u010diteljica kemije poslu\u0161ala pogovor med ravnateljem in mamo u\u010denke, ki je imela zdravstvene te\u017eave, a se je zaradi dolgih \u010dakalnih vrst obrnila na zasebno zdravstvo. Pe\u010dan naj bi preveril trditve o \u010dakalnih vrstah, nekaj neprimernih besed pa naslovil tudi zoper mater.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Nekdanjemu ravnatelju Gimnazije in srednje \u0161ole Ko\u010devje Gregorju Pe\u010danu ni uspelo s to\u017ebo proti svojemu nekdanjemu delodajalcu zaradi…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":71162,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[15221,4475,59,61,62,37,58,60,38,864,2340,2269],"class_list":{"0":"post-71161","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-gregor-pecan","9":"tag-ravnatelj","10":"tag-republic-of-slovenia","11":"tag-republika-slovenija","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-sodisce","18":"tag-sola","19":"tag-tozba"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116469706501014814","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/71161","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=71161"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/71161\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/71162"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=71161"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=71161"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=71161"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}