{"id":71218,"date":"2026-04-26T07:58:09","date_gmt":"2026-04-26T07:58:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/71218\/"},"modified":"2026-04-26T07:58:09","modified_gmt":"2026-04-26T07:58:09","slug":"imamo-najboljso-kakovost-olja-a-tudi-najvec-tezav","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/71218\/","title":{"rendered":"Imamo najbolj\u0161o kakovost olja, a tudi najve\u010d te\u017eav"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

Strokovni sodelavec Znanstveno-raziskovalnega sredi\u0161\u010da (ZRS) Koper Rok Babi\u010d je ob dogodku ocenil, da so slovenska olja kljub izzivom v zadnjih sezonah dosegla vrhunec. Kljub rekordnemu \u0161tevilu nasadov, ki se raztezajo na pribli\u017eno 2600 hektarjih po dr\u017eavi, pa je opozoril na te\u017eavne ekonomske razmere pridelovalcev.\u00a0“Veliko ljudi gre v to dejavnost iz romantike in oljkarstvo opravljajo ob slu\u017ebi kot hobi. Za mlade je panoga te\u017eko dostopna, saj so parcele drage in razpr\u0161ene, stro\u0161ki pridelave in obiranja pa visoki, zato posameznik zgolj od oljkarstva danes te\u017eko pre\u017eivi,” je za STA pojasnil Babi\u010d. Povpre\u010den slovenski olj\u010dnik sicer obsega zgolj okoli 100 dreves, je povedal.<\/p>\n

Kot re\u0161itev, ki bi bistveno izbolj\u0161ala pridelavo in kmetom olaj\u0161ala delo, predlaga dr\u017eavno pomo\u010d pri komasacijah, saj sistem zadru\u017eni\u0161tva v Sloveniji ni za\u017eivel. “Dr\u017eava bi lahko pomagala z inovativnimi finan\u010dnimi pomo\u010dmi in olaj\u0161anjem dostopa do strnjenih zemlji\u0161\u010d. \u010ce mora namre\u010d oljkar s traktorjem narediti 30 kilometrov od enega olj\u010dnika do drugega, to znatno dvigne stro\u0161ke,” je opozoril. Zavzema se tudi za birokratsko razbremenitev kmetov.<\/p>\n

Slovensko oljkarstvo se po povr\u0161inah sicer \u0161iri, saj se letno posadi od 70 do 100 hektarjev oljk, a pridelek na hektar zaradi podnebnih sprememb in potrebnih prilagoditev tehnologije upada, je navedla predstojnica In\u0161tituta za oljkarstvo ZRS Koper Maja Podgornik. Ker gre za tradicionalno pridelavo na terasah, slovenska olja cenovno te\u017eko konkurirajo tuji mno\u017ei\u010dni proizvodnji.\u00a0“Tradicionalna pridelava v Sloveniji zahteva ve\u010d ro\u010dnega dela, zato proizvodni stro\u0161ki ne bodo nikoli primerljivi s super intenzivnimi nasadi v tujini. Posledi\u010dno na trgu prihaja do potvorb, saj lahko oboji pridelajo kakovostno olje, vendar eni za deset, drugi pa za zgolj en evro proizvodnega stro\u0161ka,” je razmere na mednarodnem trgu v pogovoru za STA orisala Podgornik.<\/p>\n

Na vpra\u0161anje, kako izbrati kakovostno olje ob poplavi poceni ponudbe na policah, Podgornik svetuje, da kupci vzpostavijo neposreden stik s pridelovalcem, zaupajo za\u0161\u010diteni ozna\u010dbi porekla in obvezno preverijo datum polnjena na steklenici. Najbolj\u0161e je sve\u017ee olje, tistemu, ki na polici stoji dve leti, pa vrednost pade. Babi\u010d priporo\u010da, da olja ne kupujemo naklju\u010dno, ampak ga na\u010drtno i\u0161\u010demo pri nagrajenih pridelovalcih. Visoka cena v trgovini pa ni vedno zagotovilo za vrhunsko kakovost v steklenici, dodaja.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Pomen trajnostne pridelave in ohranjanja avtohtonih sort so poudarili tudi na sredini uradni predstavitvi 26. izdaje mednarodnega vodi\u010da ekstra devi\u0161kih olj\u010dnih olj Slow Food 2026. V vodi\u010d se je izmed 32 ocenjenih uvrstilo 14 slovenskih olj\u010dnih olj, s \u010dimer se Slovenija postavlja ob bok najuglednej\u0161im italijanskim proizvajalcem. Deset doma\u010dih olj\u010dnih olj devetih razli\u010dnih oljkarjev je ob tem prejelo tudi presti\u017eno nagrado Grande Olio.\u00a0Dogodek je v Centru humanisti\u010dnih znanosti ZRS Koper organiziral In\u0161titut za oljkarstvo ob podpori Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Strokovni sodelavec Znanstveno-raziskovalnega sredi\u0161\u010da (ZRS) Koper Rok Babi\u010d je ob dogodku ocenil, da so slovenska olja kljub izzivom…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":71219,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[25],"tags":[161,313,314,311,312,62,37,58,60,38],"class_list":["post-71218","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-koper","tag-koper","tag-obalne-novice","tag-obalne-zgodbe","tag-regional","tag-regional-obala","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116469950256206069","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/71218","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=71218"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/71218\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/71219"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=71218"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=71218"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=71218"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}