{"id":71232,"date":"2026-04-26T08:08:11","date_gmt":"2026-04-26T08:08:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/71232\/"},"modified":"2026-04-26T08:08:11","modified_gmt":"2026-04-26T08:08:11","slug":"debate-z-bergantom-je-slovenija-res-sampion-recikliranja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/71232\/","title":{"rendered":"Debate z Bergantom: Je Slovenija res \u0161ampion recikliranja?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Val 202<\/p>\n

V televizijski oddaji in podkastom Debate z Bergantom se bomo spoprijeli z enim najpomembnej\u0161ih okoljskih in gospodarskih vpra\u0161anj sodobnega \u010dasa: upravljanjem z odpadki. Slovenija se pogosto pona\u0161a z nazivom “odli\u010dnjakinje” pri lo\u010devanju, a podatki razkrivajo bolj zapleteno podobo, v kateri se vrhunski rezultati recikliranja sre\u010dujejo z nara\u0161\u010dajo\u010do potro\u0161njo in neizbe\u017eno odvisnostjo od tujine.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Paradoks slovenske vre\u010dke za smeti<\/p>\n

Slovenija se na svetovnem zemljevidu uvr\u0161\u010da med dr\u017eave z najvi\u0161jo stopnjo recikliranja komunalnih odpadkov. Z 62,3-odstotno stopnjo recikliranja smo krepko nad evropskim povpre\u010djem, ki zna\u0161a pribli\u017eno 48 odstotkov. Za primerjavo: v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike reciklirajo komaj tretjino odpadkov, v Indiji pa le \u0161tiri odstotke. Prebivalec Slovenije v povpre\u010dju proizvede 526 kilogramov komunalnih odpadkov na leto, kar nas uvr\u0161\u010da nekoliko nad povpre\u010dje EU-ja.<\/p>\n

Klju\u010dni izziv, ki ga bo oddaja osvetlila, je trend nara\u0161\u010danja koli\u010dine odpadkov. Od leta 2016 se je koli\u010dina na prebivalca pove\u010dala za ve\u010d kot 60 kilogramov. \u0160e posebej skrb vzbujajo\u010d je podatek o odpadni hrani, saj je vsak Slovenec v letu 2024 zavrgel povpre\u010dno 79 kilogramov hrane, kar je 23 odstotkov ve\u010d kot pred sedmimi leti. Ali lo\u010devanje sploh zadostuje, \u010de hkrati ne zmanj\u0161ujemo proizvodnje odpadkov na samem za\u010detku?<\/p>\n

Trije obrazi re\u0161itev: Kdo so gostje omizja?<\/p>\n

V studiu se bodo voditelju pridru\u017eili trije vrhunski strokovnjaki, ki tematiko odpadkov razumejo skozi razli\u010dne prizme \u2013 od vizionarskega kro\u017enega gospodarstva do prakti\u010dnih tehnolo\u0161kih re\u0161itev:<\/p>\n

Ladeja Godina Ko\u0161ir, ustanoviteljica in izvr\u0161na direktorica in\u0161tituta Circular Change ter predsednica evropske platforme za kro\u017eno gospodarstvo. Kot ena najbolj cenjenih evropskih zagovornic kro\u017enih na\u010del bo pojasnila, zakaj moramo odpadke nehati videti kot smeti in jih za\u010deti dojemati kot dragocene vire oziroma surovine. Opozorila bo na t. i. circularity gap \u2013 dejstvo, da je svetovno gospodarstvo le 7-odstotno kro\u017eno, ta dele\u017e pa celo upada.<\/p>\n

Jaka Kranjc, dolgoletni strokovni vodja dru\u0161tva Ekologi brez meja. Kranjc v debato prina\u0161a glas civilne dru\u017ebe in zagovorni\u0161tvo koncepta Zero Waste (ni\u010d odpadkov). Poudaril bo pomen odgovornosti industrije in bolj\u0161ega na\u010drtovanja izdelkov, ki ne bi smeli postati stro\u0161ek lokalnih skupnosti takoj po koncu uporabe.<\/p>\n

Jo\u017ee Gregori\u010d iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana. Kot kemijski in\u017eenir in strokovnjak iz prve linije spopadanja s predelavo odpadkov bo predstavil delovanje enega najsodobnej\u0161ih centrov v Evropi, ki oskrbuje 700.000 prebivalcev in dosega 95-odstotno stopnjo predelave me\u0161anih odpadkov. Pojasnil bo, kaj se dejansko zgodi z odpadki, ko zapustijo na\u0161e zabojnike, in zakaj so nekateri miti o “vse na en kup” povsem zgre\u0161eni.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Igor
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tIgor E. Bergant. Foto: Adrian Pregelj<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tOd “ilegalnih migracij” smeti do li\u010dink, ki jedo plastiko<\/p>\n

Oddaja bo razkrila tudi temnej\u0161o stran globalnega ravnanja z odpadki. Slovenija je trenutno odvisna od izvoza odpadkov, ki jih ne more predelati sama \u2013 kar 75 odstotkov dolo\u010denih vrst odpadkov kon\u010da v tujini, najve\u010d na Balkanu (Bosna in Hercegovina, Srbija). S sogovorniki bomo odprli vpra\u0161anje “ilegalnih migracij” e-odpadkov, ki z bogatega zahoda pogosto kon\u010dajo na deponijah v Afriki in Aziji, kjer ogro\u017eajo zdravje ljudi.<\/p>\n

A re\u0161itve obstajajo in so v\u010dasih presenetljivo naravne. Gledalci bodo spoznali inovativne primere iz sose\u0161\u010dine: od podjetnice v Liki, ki iz ov\u010dje volne proizvaja visoko kakovostno gnojilo, do srbskih raziskovalcev, ki preu\u010dujejo li\u010dinke hro\u0161\u010da mokarja, ki so sposobne naravno razgraditi stiropor in druge vrste plastike.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tZakaj si ogledati oddajo?<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tDebate z Bergantom ne ponujajo le statistike, temve\u010d globok razmislek o na\u0161em \u017eivljenjskem slogu. Gledalci bodo dobili odgovore na konkretna vpra\u0161anja:<\/p>\n

Ali sta na\u010drtovani se\u017eigalnici v Ljubljani in Mariboru v nasprotju s kro\u017enim gospodarstvom ali nujno zlo za pridobitev odpadkovne neodvisnosti od tujine?<\/p>\n

Kako pravilno lo\u010devati biolo\u0161ke odpadke in zakaj so “razgradljive” plasti\u010dne vre\u010dke v rjavih zabojnikih pogosto te\u017eava?<\/p>\n

Kaj nam prina\u0161a nova evropska uredba, ki bo od novembra 2026 prepovedala izvoz plasti\u010dnih odpadkov v dr\u017eave zunaj OECD-ja?<\/p>\n

Oddaja nudi vpogled vsakomur, ki \u017eeli razumeti, kako se na\u0161i vsakodnevni nakupi in navade lo\u010devanja vpenjajo v velike geostrate\u0161ke premike in prihodnost okolja. Za tiste, ki bi oddajo zamudili, bo na voljo tudi kot podkast v aplikaciji RTV365 ter pri ponudnikih Apple in Spotify.<\/p>\n

Prvo televizijsko predvajanje oddaje Debate z Bergantom bo v nedeljo, 26. aprila, ob 21.10 na TV Slovenija 1.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Foto: Val 202 V televizijski oddaji in podkastom Debate z Bergantom se bomo spoprijeli z enim najpomembnej\u0161ih okoljskih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":44559,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[22578,14604,256,12772,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-71232","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-e-odpadki","9":"tag-krozno-gospodarstvo","10":"tag-odpadki","11":"tag-recikliranje","12":"tag-republic-of-slovenia","13":"tag-republika-slovenija","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116469989849101164","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/71232","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=71232"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/71232\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/44559"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=71232"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=71232"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=71232"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}