Brent je v petek na londonski borzi ICE zaklju\u010dil pri 105,33 dolarja za barel, ameri\u0161ki WTI pa pri 94,40 dolarja. Na tedenski ravni je Brent pridobil okoli 16 odstotkov, WTI pa 13, kar je za obe referen\u010dni merili najve\u010dji tedenski skok od za\u010detka marca. A to so terminske cene. Fizi\u010dna nafta, za katero se rafinerije potegujejo na promptnem trgu, je ob\u010dutno dra\u017eja. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v aprilskem poro\u010dilu zapisala, da so fizi\u010dne cene surove nafte na za\u010detku aprila dosegle rekordne ravni blizu 150 dolarjev za barel, dale\u010d nad terminskimi pogodbami.<\/p>\n
Razmak med promptnim in terminskim trgom, ki v normalnih razmerah zna\u0161a le nekaj centov, zdaj meri ve\u010d deset dolarjev na barel. Hormu\u0161ka o\u017eina, skozi katero je pred vojno prehajala \u010detrtina svetovne pomorske trgovine z nafto in petina uteko\u010dinjenega zemeljskega plina, je od 28. februarja skoraj povsem zaprta. Po navedbah IEA so se dnevni izpadi proizvodnje v aprilu povzpeli na ve\u010d kot 13 milijonov sodov, kumulativni izpadi od za\u010detka konflikta pa so do konca aprila dosegli pribli\u017eno 650 milijonov sodov.<\/p>\n
FIZI\u010cNE CENE NAFTE PO SORTAH, PETEK 25. 4. 2026SortaCena (USD\/barel)Ted. spr. (%)IzvorPomen za EvropoDated Brent105,33+16 %Severno morje (BFOE)Osnova za Platts sredozemsko kotacijo, SLO gorivoCPC Blend112,23-14 % (mesec)Kazahstan \/ NovorosijskNadomestek za zalivske dobave, prek Bosporja v TrstKorpa OPEC106,28+3 %Me\u0161anica OPECReferenca za zalivske izvozniceBrent fju\u010ders (jun)105,33+16 %ICE LondonTerminski trg, osnova za finan\u010dno varovanjeUrals~104rastRusija \/ Primorsk, NovorosijskNekdaj glavna sorta za EU, danes prete\u017eno AzijaMurban103,59-2 %ZAE \/ Abu DabiDobava skoraj ustavljena (Hormuz)WTI94,40+13 %ZDA \/ Cushing, OklahomaAmeri\u0161ka referenca, EU uvozi rasto\u010diLider.si | Viri: Trading Economics, S&P Global Platts, Oneindia, Kursiv Media<\/p>\n
V petek so se sicer pojavile novice, ki so delno umirile trge. Iranski zunanji minister Aragh\u010di je napovedal pot v Islamabad, posebna odposlanca Bele hi\u0161e Witkoff in Kushner pa naj bi se v soboto pridru\u017eila neposrednim pogovorom z iranskimi kolegi. Brent je zato v petkovem trgovanju popustil s 106 dolarjev na zaklju\u010dnih 105,33 dolarja. A v isti sapi je predsednik Trump dan prej na omre\u017eju Truth Social objavil, da je ukazal mornarici, naj strelja na plovila, ki polagajo mine v o\u017eini, ameri\u0161ke sile pa so v Indijskem oceanu zasegle supertanker z iransko nafto.<\/p>\n
Evropa danes kupuje nafto iz povsem drugih dr\u017eav kot pred \u0161tirimi leti. Po podatkih Sveta EU so bile v letu 2025 tri najve\u010dje dobaviteljice Unije Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike s 15,1 odstotka, Norve\u0161ka s 14,4 odstotka in Kazahstan z 12,7 odstotka. Libija je prispevala 9 odstotkov, Savdska Arabija 6,8 odstotka, Nigerija in Irak pa po 5,8 odstotka. Dele\u017e Rusije, ki je leta 2021 \u0161e zagotavljala 25,8 odstotka evropskega uvoza, je padel na vsega 2,2 odstotka.<\/p>\n
Kriza je razgalila, kako krhka je ta nova struktura. Norve\u0161ka nafta, ve\u010dinoma iz polja Johan Sverdrup, prihaja z Severnega morja in njena pot v evropske rafinerije ni ogro\u017eena. CPC Blend iz Kazahstana potuje po naftovodu Kaspijskega konzorcija do Novorosijska na ruskem \u010crnem morju, od tod pa s tankerji prek Bosporja v sredozemske rafinerije, med njimi Trst in Sarroch na Sardiniji. A ta pot je ranljiva: v novembru 2024 je ukrajinski pomorski dron po\u0161kodoval enega od treh privezov na terminalu v Novorosijsku, Rusija pa je nato zaprla dva priveza in omejila izvoz na milijon sodov dnevno, za polovico manj kot prej. Povrhu Kazahstan \u017ee leta presega kvote Opec+, zahodni operaterji na polju Tengiz pa niso pripravljeni zmanj\u0161ati \u010drpanja.<\/p>\n
Za srednjeevropske rafinerije ostaja klju\u010dna infrastruktura naftovod Adria oziroma JANAF, ki iz terminala Omi\u0161alj na otoku Krk vodi do rafinerij na Hrva\u0161kem, v Sloveniji, na Mad\u017earskem, v Srbiji in Bosni. Slovensko rafinerijo v Lendavi, ki je v lasti mad\u017earskega MOL, oskrbuje odcep severnega kraka naftovoda prek Virja. Po januarskem ruskem dronu, ki je po\u0161kodoval infrastrukturo Dru\u017ebe blizu Brodov v Ukrajini, je pretok ruske nafte po ju\u017enem kraku Dru\u017ebe proti Slova\u0161ki in Mad\u017earski povsem prekinjen. Hrva\u0161ka je zagotovila, da naftovod JANAF \u017ee aktivno transportira nerusko nafto v obe dr\u017eavi. Obenem je INA, ki je del skupine MOL, konec leta 2025 zaklju\u010dila 700 milijonov evrov vredno posodobitev rafinerije na Reki, ki ji bo dvignila kapaciteto predelave dizla za 30 odstotkov in odpravila odvisnost od uvoza ruskega vakuumskega plinskega olja.<\/p>\n
OD KOD EVROPA KUPUJE NAFTO: 2021 vs. 2025Dr\u017eavaDele\u017e 2021Dele\u017e 2025Sprememba (o. t.)Glavna sortaRusija25,8 %2,2 %-23,6UralsZDA8,4 %15,1 %+6,7WTI MidlandNorve\u0161ka9,1 %14,4 %+5,3Johan SverdrupKazahstan7,9 %12,7 %+4,8CPC BlendLibija5,5 %9,0 %+3,5Es SiderSavdska Arabija5,6 %6,8 %+1,2Arab LightNigerija5,3 %5,8 %+0,5Bonny LightIrak7,5 %5,8 %-1,7Basrah MediumLider.si | Vir: Svet EU, Eurostat (2025: celotno leto, 2021: celotno leto)<\/p>\n
Petkove cene fizi\u010dne nafte po posameznih sortah, ki jih kupujejo evropske rafinerije, so bile naslednje. Dated Brent, ki ga S&P Global Platts objavlja vsak delovni dan ob 16.30 po londonskem \u010dasu in je osnova za dolo\u010danje cen goriv v Sredozemlju vklju\u010dno s Slovenijo, je zaklju\u010dil nad 105 dolarji. Kazahstanski CPC Blend se je v tednu do 20. aprila trgoval pri 112 dolarjih, kar je sicer 14 odstotkov manj kot pred mesecem dni, ko je dosegel 130 dolarjev, vseeno pa ostaja nad Brentom, ker ga evropske rafinerije v Sredozemlju aktivno i\u0161\u010dejo kot nadomestek za zaprte zalivske dobave. Ruski Urals, ki se je pred vojno trgoval z diskontom 3 do 5 dolarjev pod Brentom, je posko\u010dil na okoli 104 dolarje, saj ga ob krizi i\u0161\u010dejo tako indijske kot kitajske rafinerije. Korpa OPEC je v petek zna\u0161ala 106,28 dolarja, Murban iz Zdru\u017eenih arabskih emiratov pa 103,59 dolarja, \u010deprav je dobava iz Zalivskih dr\u017eav skoraj povsem ustavljena.<\/p>\n
IEA v aprilskem poro\u010dilu ocenjuje, da bo svetovno povpra\u0161evanje po nafti v letu 2026 upadlo za 80.000 sodov dnevno, potem ko je \u0161e mesec prej napovedala rast za 730.000 sodov. Bloomberg Economics ocenjuje, da nafta nad 110 dolarji v evrskem obmo\u010dju pomeni dodatno odstotno to\u010dko letne inflacije in 0,6 odstotne to\u010dke ni\u017ejo rast BDP. \u010ce se o\u017eina ne odpre kmalu, IEA opozarja, da bi bile posledice lahko \u0161e znatno huj\u0161e.<\/p>\n
Na slovenskih bencinskih \u010drpalkah se kriza pozna prek Platts sredozemske kotacije. Ta kotacija je edina spremenljivka v formuli za ceno goriv in temelji na Dated Brentu. Dokler se bo ta gibal nad 100 dolarji, bodo cene bencina in dizla ostale na povi\u0161anih ravneh. V petek, ko so se na trgu pojavile govorice o preboju v pogajanjih med Washingtonom in Teheranom, je Brent za kratek \u010das popustil pod 104 dolarje, a se je nato hitro vrnil nad 105. \u010ce bodo pogovori v Pakistanu uspeli, bi se lahko nafta vrnila pod 100 dolarjev. \u010ce propadejo, analitiki ne izklju\u010dujejo vzpona proti 150 dolarjem, kolikor je fizi\u010dna nafta \u017ee dosegla na za\u010detku aprila.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Brent je v petek na londonski borzi ICE zaklju\u010dil pri 105,33 dolarja za barel, ameri\u0161ki WTI pa pri…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":71423,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[5518,5516,500,65,66,462,34,37,60,38,22612,404],"class_list":["post-71422","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-borza","tag-brent","tag-eu","tag-europe","tag-evropa","tag-nafta","tag-novice","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-terminski-trg","tag-zda"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116470850772286946","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/71422","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=71422"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/71422\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/71423"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=71422"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=71422"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=71422"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}