{"id":71561,"date":"2026-04-26T15:46:10","date_gmt":"2026-04-26T15:46:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/71561\/"},"modified":"2026-04-26T15:46:10","modified_gmt":"2026-04-26T15:46:10","slug":"nova-raziskava-razkriva-presenetljivo-numericno-inteligenco-domacih-cebel","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/71561\/","title":{"rendered":"nova raziskava razkriva presenetljivo numeri\u010dno inteligenco doma\u010dih \u010debel"},"content":{"rendered":"

\u010cebele znajo \u0161teti: nova raziskava razkriva presenetljivo numeri\u010dno inteligenco doma\u010dih \u010debel<\/p>\n

Ko znanost razbije na\u0161e predsodke o majhnih bitjih: \u010debele niso le neumorni delavci, ampak pravi mali matematiki narave. Njihov svet je \u0161e bolj kompleksen, kot smo \u017ee vedeli.<\/p>\n

Doma\u010de \u010debele sodijo med bolj fascinantna bitja narave. \u010ceprav so majhne in na prvi pogled preproste, je njihov svet zanimiv preplet jasne komunikacije in organizacije. \u010cebelje\u00a0dru\u017eine delujejo kot natan\u010dno usklajen\u00a0sistem, kjer ima vsaka posameznica svojo vlogo:\u00a0od nabiranja nektarja do skrbi za zarod in za\u0161\u010dite panja.<\/p>\n

\u010cebele in njihovo klju\u010dno vlogo za pre\u017eivetje \u010dlove\u0161tva in ohranjanje ekosistemov je znanost \u017ee dobro razvozlala\u00a0 in pojasnila. Kljub temu \u00a0pomembnim\u00a0opra\u0161evalcem\u00a0na svetu\u00a0\u0161e vedno uspe, da presenetijo znanstveni svet. Zadnje osupljivo odkritje se navezuje na komunikacijo \u010debel, o \u010demer so avtorji pisali v\u00a0 sve\u017ee objavljenem \u010dlanku v znanstveni reviji Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences<\/a>. Ekipa raziskovalcev je namre\u010d potrdila, da imajo medonosne \u010debele\u00a0(doma\u010da \u010debela ali znanstveno Apis mellifera) sposobnost obdelave numeri\u010dnih informacij. Ali povedano preprosteje: ugotovili so, da so klju\u010dni opra\u0161evalci na Zemlji tudi precej dobri v \u0161tetju.<\/p>\n

Razre\u0161ena dilema, ali ‘\u0161tejejo’\u00a0ali se zgolj odzivajo<\/p>\n

S to raziskavo pod vodstvom avstralske Univerze\u00a0Monash\u00a0so tako (vsaj za\u010dasno) ustavili \u00a0kresanje razli\u010dnih mnenj glede vpra\u0161anja, ali \u010debele dejansko zaznavajo \u0161tevila ali se zgolj odzivajo na vizualne vzorce.\u00a0\u00bbNa\u0161e ugotovitve jasno ka\u017eejo, da \u010debele uporabljajo abstraktno numeri\u010dno sklepanje, ne le zaznavanje\u00a0prostorske frekvence,\u00a0\u010desar zgolj asociativni mehanizmi ne morejo pojasniti,\u00ab so zapisali avtorji \u0161tudije. \u010ceprav mo\u017egani medonosne \u010debele\u00a0tehtajo manj kot miligram in vsebujejo manj kot milijon nevronov, to\u00a0o\u010ditno\u00a0zadostuje za presenetljivo zapletene izra\u010dune.\u00a0Opisane kognitivne sposobnosti \u010debelam v naravi pomagajo\u00a0pri \u0161tetju cvetnih listov, da bi la\u017eje prepoznale in si zapomnile najbolj hranljive rastline.<\/p>\n

\"-<\/p>\n

Iskanje odgovora na vpra\u0161anje, v kolik\u0161nem obsegu in na kak\u0161en na\u010din \u010debele razumejo\u00a0 svet, je \u017ee desetletja begalo kognitivne znanstvenike in biologe. A zakaj je to vpra\u0161anje sploh pomembno? Ker nam pomaga razumeti delovanja in razvoj\u00a0inteligence med razli\u010dnimi vrstami.\u00a0<\/p>\n

Pretekle \u0161tudije so \u017ee nakazale, da \u010debele razumejo se\u0161tevanje, od\u0161tevanje in celo koncept ni\u010dle. Opisane kognitivne sposobnosti \u010debelam v naravi pomagajo\u00a0pri \u0161tetju cvetnih listov, da bi la\u017eje prepoznale in si zapomnile najbolj hranljive rastline.\u00a0Skeptiki so trdili, da \u010debele zgolj reagirajo na vizualne dra\u017eljaje, druga skupina znanstvenikov, med katere spada tudi raziskovalka in predavateljica dr. Scarlett Howard\u00a0z omenjene avstralske univerze, pa je vztrajala pri\u00a0 prepri\u010danju, da \u010debele dolo\u010dene kognitivne operacije obvladajo. \u00bb\u010cebele nas vedno znova presene\u010dajo s tem, kako se gibljejo po svetu, razumejo na\u0161e naloge in sprejemajo odlo\u010ditve,\u00ab pravi dr. Howardova.<\/p>\n

Raziskovalna skupina je pri preu\u010devanju razumevanja okolja pri \u010debelah uporabila razli\u010dne vizualne dra\u017eljaje:\u00a0pove\u010dali so \u0161tevilo in raznolikost \u010drnih oblik na povr\u0161ini ter dodali \u0161e poseben element: prazno povr\u0161ino, ki je predstavljala \u00bbni\u010d\u00ab. S pomo\u010djo nagrajevanja so nato analizirali, kako uspe\u0161no se \u010debele nau\u010dijo povezovati koli\u010dine z oblikami in \u0161tevili na podlagi vizualnih zaznav.<\/p>\n

Proti\u00a0\u010dlove\u0161ko usmerjeni\u00a0pristranskosti v raziskavah na \u017eivalih<\/p>\n

\u0160tudija med drugim \u0161e poudari, kako pomembno je, da so kognitivni eksperimenti zasnovani v skladu s specifi\u010dnimi senzori\u010dnimi in biolo\u0161kimi omejitvami posamezne \u017eivalske vrste. Prvopodpisani avtor \u0161tudije dr. Mirko Zanon iz Centra za znanosti o umu in mo\u017eganih na Univerzi v Trentu je dejal, da lahko ignoriranje tega, kako \u017eival zaznava svet, znanstvenike pripelje do napa\u010dnih sklepov.\u00a0<\/p>\n

Ko znanstveniki\u00a0dra\u017eljaje analizirajo\u00a0na na\u010din, ki odra\u017ea, kako \u010debele dejansko vidijo svet,\u00a0se dokazi o njihovih numeri\u010dnih sposobnostih ne zmanj\u0161ajo, temve\u010d\u00a0okrepijo. Narava \u017eivalske inteligence je namre\u010d raznolika in pogosto tudi presenetljiva.\u00a0\u00bbLjudje svet do\u017eivljamo druga\u010de kot \u017eivali, zato moramo biti previdni, da pri preu\u010devanju inteligence ne postavljamo v ospredje zgolj \u010dlove\u0161ke perspektive,\u00ab je \u0161e poudarila dr.\u00a0Howardova.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u010cebele znajo \u0161teti: nova raziskava razkriva presenetljivo numeri\u010dno inteligenco doma\u010dih \u010debel Ko znanost razbije na\u0161e predsodke o majhnih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":71562,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[22660,22659,6308,32,3563,22657,35,3560,31,34,22661,6314,36,6621,37,38,33,1396,22658],"class_list":{"0":"post-71561","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-abstraktno-sklepanje","9":"tag-biologija","10":"tag-cebele","11":"tag-headlines","12":"tag-inteligenca","13":"tag-kognitivne-sposobnosti","14":"tag-najpomembnejse-novice","15":"tag-nevroznanost","16":"tag-news","17":"tag-novice","18":"tag-numericne-informacije","19":"tag-oprasevanje","20":"tag-osrednje-novice","21":"tag-raziskave","22":"tag-slovene","23":"tag-slovenscina","24":"tag-top-stories","25":"tag-umetna-inteligenca","26":"tag-zivalska-inteligenca"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116471790673363638","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/71561","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=71561"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/71561\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/71562"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=71561"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=71561"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=71561"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}