{"id":71792,"date":"2026-04-26T21:58:09","date_gmt":"2026-04-26T21:58:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/71792\/"},"modified":"2026-04-26T21:58:09","modified_gmt":"2026-04-26T21:58:09","slug":"kako-zveni-knjizevnost-uporno-vztrajno-tudi-zagonetno","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/71792\/","title":{"rendered":"Kako zveni knji\u017eevnost? Uporno, vztrajno, tudi zagonetno."},"content":{"rendered":"<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/67038789.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/67038789.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/67038789.jpg\" title=\"Edvard Kocbek (1904\u20131981). Fotografija je iz leta 1945. Foto: dLib\" alt=\"Edvard Kocbek (1904\u20131981). Fotografija je iz leta 1945. Foto: dLib\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tEdvard Kocbek (1904\u20131981). Fotografija je iz leta 1945. Foto: dLib<\/p>\n<p>&#8220;Isti pritisk na nas in enaka reakcija na silo nas delata du\u0161evno sorodne. Nenadne zunanje spremembe so za\u010dele vplivati tudi na na\u0161o du\u0161evnost. Notranji nered, ki je bil vedno bolj rafiniran in mnogostaven, se bla\u017ei in izgublja spri\u010do ostrega zunanjega nereda. Notranja kompleksnost slovenske du\u0161e bledi spri\u010do demonije, ki se v zunanjem svetu iz dneva v dan bolj po\u0161astno ve\u010da.&#8221;<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n<p>Sedemindvajsetega aprila, ki ga zaznamujemo kot dan upora proti okupatorju, je bila leta 1941 v  Ljubljani ustanovljena Protiimperialisti\u010dna fronta ter se junija, po nem\u0161kem napadu na Sovjetsko zvezo, preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Med njenimi ustanovitelji je bil tudi pesnik Edvard Kocbek. V dnevni\u0161kih zapiskih iz maja in junija 1941 lahko beremo, kako je do\u017eivljal tiste usode polne dni, ki jih je spremljal od blizu. Odlomke bere Brane Grubar.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/65183681_dsc_6506.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/65183681_dsc_6506.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/65183681_dsc_6506.jpg\" title=\"Evald Flisar. Foto: MMC\/Milo\u0161 Ojdani\u0107\" alt=\"Evald Flisar. Foto: MMC\/Milo\u0161 Ojdani\u0107\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tEvald Flisar. Foto: MMC\/Milo\u0161 Ojdani\u0107<\/p>\n<p>&#8220;Besede so vrata, skozi katera vstopate, dragi sopotniki, v pokrajino, ki je moja in po kateri se sprehajate z mano.&#8221;<\/p>\n<p>&#8220;Pisec, dramatik, esejist, urednik in prevajalec Evald Flisar je eden najve\u010djih sodobnih slovenskih pisateljskih popotnikov,&#8221; je v uvodu v literarni ve\u010der Popotnik po kraljestvu zgodb zapisala avtorica Alenka Urh. Flisarjevo kompleksno izvirno pisavo je ponazorila z odlomki iz romanov Na zlati obali, Za\u010darani Odisej, Moje kraljestvo umira in Trgovec z du\u0161ami. Interpretira jih igralec \u017deljko Hrs. Avtorja kultnega romana \u010carovnikov vajenec in prevajalca Zweigove mojstrovine Graditelji sveta tako spoznavamo v dru\u017ebi njegovih poznej\u0161ih romanov in v vrhunski pripovedni kondiciji.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/65168964_2014-12-07t185046z_241281357_gm1eac807dm01_rtrmadp_3_sweden-nobel-literature.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/65168964_2014-12-07t185046z_241281357_gm1eac807dm01_rtrmadp_3_sweden-nobel-literature.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/65168964_2014-12-07t185046z_241281357_gm1eac807dm01_rtrmadp_3_sweden-nobel-literature.jpg\" title=\"Patrick Modiano med podelitvijo Nobelove nagrade. Foto: Reuters\" alt=\"Patrick Modiano med podelitvijo Nobelove nagrade. Foto: Reuters\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tPatrick Modiano med podelitvijo Nobelove nagrade. Foto: Reuters<\/p>\n<p>&#8220;Sem pes, ki se pretvarja, da ima rodovnik. Moja mama in moj o\u010de nista povezana z nobenim natan\u010dno dolo\u010denim okoljem. Tako ju je premetavalo sem ter tja, tako sta neoprijemljiva, da samo s te\u017ekim trudom najdem kak\u0161no stopinjo ali kak\u0161en znak v tem \u017eivem pesku\u2026&#8221;<\/p>\n<p>Rodovnik (Un pedigree) je pretresljiv, odkrito avtobiografski roman francoskega nobelovca Patricka Modianoja. Avtor v njem z zna\u010dilno skopim literarnim izrazom rekonstruira prvih enaindvajset let svojega \u017eivljenja \u2013 od nemirnega otro\u0161tva v povojnem Parizu do bole\u010de izgube brata in odtujenosti star\u0161ev. Besedilo deluje kot dokumentarni popis spominov in iskanja svoje lastne identitete v meglicah preteklosti. Besedilo bo v prevodu \u017dive \u010cebulj kmalu iz\u0161lo pri zalo\u017ebi Mladinska knjiga, odlomek interpretira Luka Bok\u0161an.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/66114975.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/66114975.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/66114975.jpg\" title=\"Roman Kresni\u010devje Ajde Bra\u010di\u010d je letos nominirana za nagrado kersnik in Cankarjevo nagrado. Foto: Robert Balen\" alt=\"Roman Kresni\u010devje Ajde Bra\u010di\u010d je letos nominirana za nagrado kersnik in Cankarjevo nagrado. Foto: Robert Balen\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tRoman Kresni\u010devje Ajde Bra\u010di\u010d je letos nominirana za nagrado kersnik in Cankarjevo nagrado. Foto: Robert Balen<\/p>\n<p>&#8220;Med koprivami pomisli na neko pravljico, ki sta jo s Klaro pripovedovali mami, pomisli na sestro, ki iz kopriv spleta jopice, da bi z njimi odre\u0161ila svoje brate labode; le \u010de ji bo uspelo povezniti peko\u010do tkanino prek njihovih pernatih \u017eivotov, bodo znova postali ljudje. Pri tem se ope\u010de tudi sama, seveda, njene dlani so prekrite z rde\u010dimi marogami: vedno je treba kaj \u017ertvovati, da bi pridobil najdragocenej\u0161e.&#8221;<\/p>\n<p>Pisateljica Ajda Bra\u010di\u010d je za zbirko kratke proze Lete\u010di ljudje prejela nagrado kriti\u0161ko sito in nagrado Maru\u0161e Krese ter bila nominirana za najbolj\u0161i prvenec. Lani je izdala roman z naslovom Kresni\u010devje, v katerem prepleta elemente srhljivke, ekologije, ljudskega slovstva in zdravilstva, in tudi ta je pritegnil veliko pozornost, saj je \u017ee nominiran za Cankarjevo nagrado in nagrado kresnik. Spremljamo junakinjo Agnes, ki v gozdu i\u0161\u010de sestro, vendar pa gozd v romanu skriva tudi prenekatere druge zgodbe. Odlomek bere igralka Anja Novak.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\tLiterarne oddaje med 26. aprilom in 2. majem<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tNedelja, 26. april<br \/>Humoreska tega tedna \u2013 14.00 (Ars) <br \/>Miguel Cervantes: San\u010do Pansa in &#8216;za\u010darana&#8217; Dulsineja <\/p>\n<p>Spomini, pisma in potopisi \u2013 19.30 (Ars)<br \/>Edvard Kocbek: Dnevnik iz leta 1941 <\/p>\n<p>Literarni portret \u2013 22.05 (Ars)<br \/>Anton Ingoli\u010d<\/p>\n<p>Literarni nokturno \u2013 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)<br \/>Ale\u0161 \u0160teger: Ogenj<\/p>\n<p>Ponedeljek, 27. april<br \/>Literarni nokturno \u2013 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)<br \/>Igo Gruden, Sre\u010dko Kosovel, Fran Albreht: Ure sli\u0161im te\u017eko biti<\/p>\n<p>Torek, 28. april<br \/>Literarni ve\u010der \u2013 21.00 (Ars)<br \/>Evald Flisar: Popotnik po kraljestvu zgodb <\/p>\n<p>Literarni nokturno \u2013 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)<br \/>Nelle Harper Lee: Pojdi, postavi stra\u017earja<\/p>\n<p>Sreda, 29. april<br \/>Literarni nokturno \u2013 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)<br \/>Rainer Maria Rilke: Prva elegija<\/p>\n<p>\u010cetrtek, 30. april<br \/>Literarni ve\u010der \u2013 21.05 (Prvi)<br \/>Claire Keegan: Antarktika<\/p>\n<p>Literarni nokturno \u2013 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)<br \/>Alfred Edward Housman: Fant iz Shropshira<\/p>\n<p>Petek, 1. maj<br \/>Literarni nokturno \u2013 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)<br \/>Mateja Perpar: Pisanje je resna stvar<\/p>\n<p>Sobota, 2. maj<br \/>Izbrana proza \u201318.00 (Ars)<br \/>Franz Kafka: Grad<\/p>\n<p>Literarni nokturno \u2013 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)<br \/>Oton \u017dupan\u010di\u010d: Delavske<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Edvard Kocbek (1904\u20131981). Fotografija je iz leta 1945. Foto: dLib &#8220;Isti pritisk na nas in enaka reakcija na&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":71793,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[22696,114,22698,5370,22699,22697,62,37,58,60,38,115],"class_list":{"0":"post-71792","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-bracic","9":"tag-entertainment","10":"tag-flisar","11":"tag-knjizevnost","12":"tag-kocbek","13":"tag-modiano","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-zabava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116473253319235843","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/71792","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=71792"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/71792\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/71793"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=71792"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=71792"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=71792"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}