{"id":71990,"date":"2026-04-27T06:33:11","date_gmt":"2026-04-27T06:33:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/71990\/"},"modified":"2026-04-27T06:33:11","modified_gmt":"2026-04-27T06:33:11","slug":"deset-najhujsih-jedrskih-nesrec-v-zgodovini","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/71990\/","title":{"rendered":"Deset najhuj\u0161ih jedrskih nesre\u010d v zgodovini"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Predstavniki
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPredstavniki medijev so si eno leto po jedrski nesre\u010di v Fuku\u0161imi v za\u0161\u010ditnih oblekah lahko ogledali prizori\u0161\u010de katastrofe. Foto: EPA<\/p>\n

Jedrske nesre\u010de imajo uni\u010dujo\u010de posledice za ljudi, saj lahko na prizadetem obmo\u010dju povzro\u010dijo porast primerov raka in genskih mutacij. Radioaktivno sevanje onesna\u017ei tudi okolje, zmoti \u017eivljenjske cikle \u017eivali in rast rastlin, s \u010dimer je prizadet celotni ekosistem.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Po svetu trenutno deluje ve\u010d kot 430 jedrskih reaktorjev. Ob\u010dasno se pojavijo manj\u0161e te\u017eave in incidenti, ki jih je mogo\u010de hitro re\u0161iti, v primeru ve\u010djih jedrskih nesre\u010d pa so posledice za ljudi in okolje katastrofalne.<\/p>\n

V infografiki smo zbrali deset najve\u010djih jedrskih nesre\u010d v zgodovini, ki so bile po mednarodni lestvici INES ozna\u010dene vsaj s \u010detrto od sedmih stopenj resnosti. Razvrstili smo jih po kronolo\u0161kem zaporedju. Ta seznam sicer ni enozna\u010den, saj obstaja veliko razli\u010dnih lestvic glede podatkov o \u0161kodi, ki jo je neka nesre\u010da povzro\u010dila, in posledicah za zdravje ljudi na tistem obmo\u010dju.<\/p>\n

Med jedrske nesre\u010de, ki spodaj niso omenjene, so pa ve\u010dkrat prisotne na lestvicah, bi lahko tako uvrstili vsaj \u0161e dogodek iz mestu Goiania v Braziliji leta 1987, ko sta mo\u0161ka iz zapu\u0161\u010dene bolni\u0161nice nevedo\u010d, kaj imata v rokah, ukradla napravo za radioterapijo, ki je vsebovala cezij-137. Zaradi sevanja so \u0161tirje ljudje umrli, ve\u010d kot 240 je bilo izpostavljenih velikim stopnjam sevanja.<\/p>\n

Leta 1961 je sovjetska podmornica K-19 v severni Atlantski ocean za\u010dela izpu\u0161\u010dati radioaktivno teko\u010dino. Umrlo je vseh osem \u010dlanov posadke. Januarja leta 1968 pa se je ameri\u0161ki bombnik B-52, ki je nosil \u0161tiri vodikove bombe, med izvajanjem misije nad Grenlandijo vnel. Letalo je strmoglavilo in povzro\u010dilo onesna\u017eenje obmo\u010dja.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t1\/1 Najhuj\u0161e jedrske nesre\u010de v zgodovini<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t2\/2 Najhuj\u0161e jedrske nesre\u010de v zgodovini
\n\t\t\t\t\t\tV ZDA najve\u010dje jedrske zmogljivosti, na Kitajskem najhitrej\u0161a rast<\/p>\n

Uporaba jedrske energije je po svetu zelo neenakomerno razporejena, saj ima le pet dr\u017eav kar 71 odstotkov vseh svetovnih jedrskih zmogljivosti. To so ZDA, kjer imajo vse jedrske elektrarne po podatkih IAEA-ja iz junija leta 2025 skupno 97 gigavatov zmogljivosti, Francija (63 GW), Kitajska (55 GW), Rusija (27 GW) in Ju\u017ena Koreja (26 GW). Jedrske elektrarne, ki stojijo v vseh preostalih dr\u017eavah sveta, pa imajo skupaj 108 gigavatov zmogljivosti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pogled
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPogled na jedrsko elektrarno Three Mile Island, ki stoji v bli\u017eini mesta Middleton v Pensilvaniji v ZDA in je bila leta 1979 prizori\u0161\u010de najhuj\u0161e jedrske nesre\u010de na ameri\u0161kih tleh. Reaktor TMI-1, ki ni bil del omenjene nesre\u010de, so iz ekonomskih vzrokov leta 2019 zaprli, a naj bi ga znova odprli leta 2027 ali 2028, da bi z elektri\u010dno energijo oskrboval podatkovne centre v lasti tehnolo\u0161kega velikana Microsoft. Foto: EPA<\/p>\n

Po svetu trenutno deluje 416 jedrskih reaktorjev, ki so razporejeni v 31 dr\u017eavah, skupno pa imajo 376 gigavatov zmogljivosti. Najve\u010d jedrskih elektrarn je bilo v ZDA zgrajenih med letoma 1967 in 1990, v tej dr\u017eavi je 94 jedrskih reaktorjev, jedrska energija pa je v letu 2024 zadostila 19 odstotkom ameri\u0161kih potreb po energiji.<\/p>\n

Francija ima 57 jedrskih reaktorjev, ki so leta 2023 proizvedli ve\u010d kot 320 gigavatnih ur energije, kar je predstavljalo skoraj 65 odstotkov vseh energetskih potreb te dr\u017eave. Ve\u010dina reaktorjev je bila zgrajena po naftni krizi v 70. letih 20. stoletja. V nasprotju s tem ima Kitajska najhitreje rasto\u010di sektor jedrske energije, saj je od leta 1991 naprej zgradila kar 57 jedrskih reaktorjev, \u0161e 28 pa jih je v gradnji; ko bodo za\u010deli delovati, bo Kitajska po jedrskih zmogljivostih prehitela Francijo.<\/p>\n

V Rusiji stoji 36 jedrskih reaktorjev s skupno zmogljivostjo 27 gigavatov. Rusija je trenutno najve\u010dja svetovna izvoznica tehnologije za proizvodnjo jedrske energije. Ju\u017ena Koreja pa je za\u010dela jedrsko energijo razvijati v 70. letih 20. stoletja, saj je \u017eelela zmanj\u0161ati svojo odvisnost od uvoza fosilnih goriv. Trenutno v dr\u017eavi deluje 26 reaktorjev, \u0161e dva sta v gradnji.<\/p>\n

Glede na omenjene podatke ni presenetljiv seznam najve\u010djih jedrskih elektrarn na svetu glede na skupno zmogljivost.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tNajve\u010dje jedrske elektrarne na svetu<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pogled
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPogled na del jedrske elektrarne Kori, ki stoji pri Busanu v Ju\u017eni Koreji. To je trenutno najve\u010dja delujo\u010da jedrska elektrarna na svetu. Foto: AP<\/p>\n

Ob tem je treba poudariti, da je nuklearka Ka\u0161ivazaki-Kariva, ki stoji v prefekturi Nigata, vse od nesre\u010de v Fuku\u0161imi Dai\u010di leta 2011 zaprta, saj v njej izvajajo varnostne posodobitve. Upravljavec japonskih jedrskih elektrarn Tokyo Electric Power Corporation (TEPCO) je sicer na za\u010detku leta sku\u0161al znova zagnati enega izmed sedmih reaktorjev, a zaradi alarma nadzornega sistema so poskus ustavili. Vseh sedem reaktorjev tako verjetno ne bo obratovalo \u0161e kar nekaj \u010dasa, saj elektrarna postopno pridobiva dovoljenja za ponovni zagon.<\/p>\n

“Zvezdico” je treba narediti tudi pri jedrski elektrarni Zaporo\u017eje, ki stoji pri mestu Energodar ob reki Dnjeper na jugovzhodu Ukrajine. \u010cetrtega marca leta 2022, torej le nekaj dni po za\u010detku ruske invazije v Ukrajini, so ruske sile zavzele jedrsko elektrarno. V njeni bli\u017eini pogosto potekajo spopadi. Jedrska elektrarna vse od takrat ne proizvaja elektrike, saj je vseh \u0161est njenih reaktorjev v postopku hladne ustavitve, za kar pa \u0161e vedno potrebuje elektriko.<\/p>\n

<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Predstavniki medijev so si eno leto po jedrski nesre\u010di v Fuku\u0161imi v za\u0161\u010ditnih oblekah lahko ogledali prizori\u0161\u010de katastrofe.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":71991,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,22742,8822,16231,37,38],"class_list":["post-71990","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-infografika","tag-jedrska-elektrarna","tag-jedrska-nesreca","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116475278475579053","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/71990","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=71990"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/71990\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/71991"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=71990"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=71990"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=71990"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}