\u017de kmalu po katastrofalnih poplavah leta 2023 so se pojavila opozorila, da bi lahko protipoplavni ukrepi povzro\u010dili \u0161e ve\u010d \u0161kode kot same poplave za stanje voda. Ali so se te bojazni uresni\u010dile?<\/p>\n
Glede na to, da se tudi po letu 2023 pri protipoplavnih ukrepih ni uporabljal ekosistemski pristop, ki bi temeljil na celostni obravnavi pore\u010dja, ampak so se ukrepi izvajali to\u010dkovno, je to, kar omenjate, upravi\u010dena bojazen. Na Savinji se je na primer odpeljalo veliko gramoza iz struge, s \u010dimer se je \u0161e pove\u010dala mo\u010d erozije. Narejenih je bilo veliko napak, saj je gradbena stroka ukrepe izvajala zgolj kot tehni\u010dne, ne pa kot uravnalne ukrepe. Re\u0161ujejo se posledice, ne pa vzroki. Zato obstaja velika verjetnost, da bo ob ponovitvi situacije iz leta 2023 \u0161koda \u0161e ve\u010dja.<\/p>\n
\u010ce re\u0161itve ne bodo u\u010dinkovite, Evropa njihove ponovne izvedbe ne bo financirala. Evropa nam sanacije ne bo pla\u010dala dvakrat.<\/p>\n
To\u010dkovne re\u0161itve pomenijo, da se problem poplavljanja re\u0161uje zgolj na posameznem delu reke?<\/p>\n
Da. Kateri koli vodotok vzamemo za primer, vidimo, da se tam, kjer je pri\u0161lo do poplavljanja, gradijo nasipi, poglablja struga ali izvajajo podobni posegi. Toda dejstvo, da je do poplav pri\u0161lo na dolo\u010denem mestu, pomeni, da je vzrok vi\u0161je v pore\u010dju. \u010ce bi uporabili re\u0161itve, ki so jih v preteklosti \u017ee poznali, bi lahko bistveno omilili mo\u010d vode, ki pridrvi. Tak primer so denimo lesene ka\u0161te (imenovane tudi kranjske stene \u2013 gre za tradicionalno tehniko urejanja vodotokov z re\u0161etkasto sestavljenimi debli in kamni, ki se je uporabljala zlasti do druge svetovne vojne, nato pa so jo postopoma nadomestili betonski objekti, op. p.). Na\u0161e reke so hudourni\u0161ke, zato potrebujemo druga\u010dne ukrepe kot na Nizozemskem ali v Nem\u010diji, kjer so reke ve\u010dinoma ravninske.<\/p>\n
Na pristojnem ministrstvu in direkciji za vode med smernicami pri protipoplavnih ukrepih izpostavljajo na naravi temelje\u010de re\u0161itve. Koliko pa je tega dejansko na terenu?<\/p>\n
Koncept ni nov in ga uvajamo \u017ee dolgo. V osnovi gre za enako idejo kot pri ekoremediacijah, torej za posnemanje narave, kar v Sloveniji poznamo \u017ee ve\u010d kot dvajset let. Te\u017eava je, da v praksi ta pristop \u0161e vedno ni zares sprejet in da \u0161e vedno prevladuje gradbeno-tehni\u010dni na\u010din razmi\u0161ljanja. To, da nekje postavijo lesen podest ali uporabijo naravne materiale, \u0161e ne pomeni na naravi temelje\u010de re\u0161itve. \u010ce bi \u017eeleli koncept dosledno uresni\u010devati, bi morali obravnavati \u0161ir\u0161e obmo\u010dje, na primer celotno pore\u010dje, in v tem prostoru posnemati naravne procese. Tak pristop pri nas \u017eal \u0161e vedno ni dovolj priznan, predvsem zaradi pomanjkanja zaupanja v delovanje narave. Dokler tega ne bomo razumeli, se bodo te\u017eave ponavljale.<\/p>\n
Kot primer lahko navedemo reko Dravinjo: gre za hudourni\u0161ko reko, dolinsko dno ni poseljeno, prav tako tam ni intenzivne kmetijske rabe. Dravinja poplavlja tudi do desetkrat na leto, pa pri tem ne nastaja ve\u010dja \u0161koda. \u010ce bi sledili njenemu zgledu, bi ohranjali vijugaste struge, ustvarjali stranske rokave ter manj\u0161a mokri\u0161\u010da, kjer nivo vode niha. Pri Dravinji imamo opraviti z velikim naravnim ekosistemom, ki deluje kot celota. In prav to je pogosto te\u017eava pri na naravi temelje\u010dih re\u0161itvah: nasprotniki pravijo, da so jih \u017ee poskusili, pa niso delovale. Seveda niso, \u010de pa niso bile izvedene celostno. \u010ce v tehni\u010dno urejen vodotok vnesemo le majhen, delno naraven element, to preprosto ni dovolj.<\/p>\n
Te\u017eava je, da v praksi ta pristop \u0161e vedno ni zares sprejet in da \u0161e vedno prevladuje gradbeno-tehni\u010dni na\u010din razmi\u0161ljanja. To, da nekje postavijo lesen podest ali uporabijo naravne materiale, \u0161e ne pomeni na naravi temelje\u010de re\u0161itve.<\/p>\n
Eden klju\u010dnih elementov na naravi temelje\u010dih re\u0161itev je tudi vklju\u010devanje ljudi, zlasti lokalnih prebivalcev.<\/p>\n
Tega danes mo\u010dno primanjkuje, saj je komunikacija \u0161ibka. Na terenu se pojavijo stroji in za\u010dnejo izvajati posege, ne da bi bili ljudje ustrezno vklju\u010deni ali obve\u0161\u010deni. \u010ce vzamemo za primer Savinjo: ni presenetljivo, da prebivalci nasprotujejo izbranim ukrepom za zagotavljanje poplavne varnosti. Njihov glavni cilj je prepre\u010diti \u0161e ve\u010djo \u0161kodo. Zato nasprotujejo gradnji visokih suhih zadr\u017eevalnikov, ki po \u0161tevilnih ugotovitvah povzro\u010dajo dodatne te\u017eave in ne prispevajo bistveno k ve\u010dji varnosti.<\/p>\n
Zakaj suhi zadr\u017eevalniki niso u\u010dinkoviti?<\/p>\n
Ugotovitve ka\u017eejo, da suhi zadr\u017eevalniki pogosto povzro\u010dijo dodatno \u0161kodo in ne predstavljajo dolgoro\u010dne re\u0161itve. Gre za objekte, kjer se zgradi pregrada, bodisi zemeljska bodisi betonska, ki deluje kot nekak\u0161en nasip ob reki. Ko voda ob poplavah ta nasip prese\u017ee, se razlije v zadr\u017eevalni prostor, od koder se pogosto ne more ve\u010d naravno vrniti v strugo. Ideja je, da se voda tam za\u010dasno zadr\u017ei, vendar v praksi pogosto ostaja ujeta, dokler je ne odstranijo s \u010drpanjem. Dodaten problem je kakovost te vode. Slovenske reke so mo\u010dno obremenjene, vsebujejo veliko odpadkov, tudi plastike. \u0160e vedno velik del Slovenije ni ustrezno priklju\u010den na \u010distilne naprave, zato ob poplavah v vodotoke vstopa tudi kanalizacija. Povr\u0161ine, kjer taka voda zastaja, so tako dolgoro\u010dno degradirane. Poleg tega so suhi zadr\u017eevalniki obi\u010dajno dimenzionirani na tako imenovane stoletne vode (pretoke, ki naj bi se pojavili enkrat na sto let), vendar so danes tak\u0161ni dogodki bistveno pogostej\u0161i. Kar je neko\u010d veljalo za stoletno vodo, se danes lahko pojavlja skoraj vsako leto. To pomeni, da koli\u010dine vode presegajo na\u010drtovane zmogljivosti, voda pa si v naravi pogosto poi\u0161\u010de nepredvidljive poti. Namesto tega bi lahko omogo\u010dili razlivanje na \u0161ir\u0161em obmo\u010dju \u2013 na primer v desetmetrskem pasu ob strugi \u2013 kjer bi se voda naravno razpr\u0161ila in nato sama vrnila v reko.<\/p>\n
To pomeni, da bomo v prihodnje zaradi podnebnih sprememb gradili vedno
ve\u010dje suhe zadr\u017eevalnike?<\/p>\n
Tako je. To pa pomeni izgubljanje kmetijskih povr\u0161in. In prav to najbolj moti kmete v Savinjski dolini, ki \u017ee danes nimajo dovolj obdelovalne zemlje, s tovrstnimi ukrepi pa se jim jemlje \u0161e desetine hektarjev najkakovostnej\u0161ih tal. To se dogaja kljub temu, da smo v evropskem merilu \u017ee na dnu samooskrbe in koli\u010dine rodovitne zemlje na prebivalca. Na\u0161a konfiguracija terena je prete\u017eno hribovita in gri\u010devnata. Ravnine, kot je Savinjska dolina z zelo kakovostno prstjo, bi morali ohranjati, ne pa dopu\u0161\u010dati, da se po njih razliva onesna\u017eena voda. Vodo bi morali upo\u010dasnjevati z meandriranjem (vijuganjem struge, op. p.), saj bi tako postopoma izgubljala energijo in bi v Savo pritekla z bistveno manj\u0161o hitrostjo. Z gradbenimi ukrepi pa dosegamo ravno nasprotno: reko utesnimo v kanal in ustvarimo nekak\u0161no dr\u010do, ki tok \u0161e pospe\u0161i \u2013 dokler voda slej ko prej ne prebije omejitev drugje. Vse, kar se danes izvaja v Savinjski dolini, je usmerjeno predvsem v za\u0161\u010dito Celja, medtem ko prebivalci gorvodno od tega nimajo nobene koristi.<\/p>\n
Na direkciji priznavajo, da na naravi temelje\u010dim re\u0161itvam v praksi pogosto ne sledijo. \u010ce bi jim, pravijo, bi morali preseliti bistveno ve\u010d ljudi. Na primer v Prevaljah, kjer ljudje v ozki dolini \u017eivijo tik ob reki \u2013 ali to dr\u017ei?<\/p>\n
Ne, to ne dr\u017ei. Tak\u0161no razmi\u0161ljanje izhaja iz re\u0161evanja problemov zgolj tam, kjer se je voda \u017ee razlila. Na naravi temelje\u010de re\u0161itve pa niso namenjene odpravljanju posledic, temve\u010d prepre\u010devanju vzrokov. Njihovo bistvo je celostna obravnava pore\u010dja. Ukrepe bi morali za\u010deti izvajati \u017ee v zgornjem delu pore\u010dja in jih razpr\u0161iti po celotni dolini. Na tak na\u010din bi postopoma zmanj\u0161evali pritisk vode vzdol\u017e celotnega toka. \u010ce bi delovali tako, preseljevanje ljudi ne bi bilo potrebno \u2013 to je zgolj izgovor. Prav nasprotno: s tak\u0161nim pristopom bi lahko celo pridobili prostor, ki ga danes izgubljamo zaradi poplav in drugih naravnih nesre\u010d.<\/p>\n
Bi bilo smiselno trenutno protipoplavno sanacijo izkoristiti za pilotni projekt na naravi temelje\u010dih re\u0161itev?<\/p>\n
Da, zdaj je izjemna prilo\u017enost. Savinjsko dolino bi lahko vzpostavili kot pilotno obmo\u010dje. Namesto da vlagamo milijone ali celo milijarde evrov v dokumentacijo, ki pogosto ne deluje in zahteva popravke, bi lahko del sredstev namenili konkretnemu pore\u010dju. Na nekaj kvadratnih kilometrih bi lahko z nekaj klju\u010dnimi ukrepi vzpostavili naravno dinamiko sistema \u2013 predvsem zato, da bi bolje razumeli celostno delovanje narave. Tak predlog sem tudi podala; sogovorniki iz dr\u017eavnih institucij so se sprva z njim strinjali, vendar na kasneje poslan pisni predlog nisem prejela odgovora.<\/p>\n
Kako si to razlagate? Je te\u017eava tudi v neznanju ali dolgoletnih ustaljenih praksah?<\/p>\n
Te\u017eava je, da si na naravi temelje\u010de re\u0161itve vsak razlaga po svoje. Obstajajo tudi mo\u010dni interesi \u2013 lahko jim re\u010demo lobiji \u2013, ki trdijo, da \u017ee izvajajo tak\u0161ne pristope, \u010deprav v resnici sledijo povsem druga\u010dni logiki. Ne gre za prilagajanje naravi, temve\u010d za prilagajanje investicijam. Poleg tega imam ob\u010dutek, da sistemu na neki na\u010din ustreza, \u010de ukrepi ne delujejo optimalno. V tem primeru so potrebni popravki, kar pomeni nove projekte in nova sredstva. Na koncu bo verjetno narava sama pokazala, da tak\u0161en pristop ni pravilen \u2013 \u017eal morda tudi z ve\u010djo materialno \u0161kodo ali celo \u010dlove\u0161kimi \u017ertvami.<\/p>\n
Kaj nas \u010daka v prihodnje? Podnebne spremembe prina\u0161ajo vse intenzivnej\u0161e nalive \u2026<\/p>\n
Podnebni sistem se \u017ee opazno spreminja. Taljenje ledu na severu vpliva na kro\u017eenje vode v ozra\u010dju, hkrati pa se spreminjajo tudi oceanski tokovi, kot je Zalivski tok, kar vpliva na vremenske vzorce v Evropi. Posledi\u010dno se tudi v Sloveniji spreminja razporeditev in intenzivnost padavin. V prihodnjih letih lahko pri\u010dakujemo ve\u010d ekstremnih vremenskih dogodkov. Drugod po svetu se na to pripravljajo z razvojem podnebnih scenarijev, pri nas pa to \u0161e vedno pogosto dojemamo kot nekaj oddaljenega.<\/p>\n
Zakaj torej dr\u017eava in pristojne institucije \u0161e vedno vztrajajo pri gradbeno-tehni\u010dnem pristopu?<\/p>\n
Dejstvo je, da so v popoplavni sanaciji vklju\u010dena ogromna finan\u010dna sredstva \u2013 ve\u010d kot kadar koli prej. Kjer je veliko denarja, se pogosto izgubi fokus na tem, kaj dejansko deluje. Obstaja tudi prepri\u010danje, da bo sama koli\u010dina vlo\u017eenih sredstev re\u0161ila problem, kar pa ni nujno res. Izku\u0161nje z uvajanjem \u010distilnih naprav okoli let 2016 in 2017 ka\u017eejo, da kljub velikim evropskim sredstvom sistem ni bil ustrezno zgrajen. Danes se Evropa s tem vpra\u0161anjem manj ukvarja, stanje voda pri nas pa \u0161e vedno ni zadovoljivo. Podobno se lahko zgodi s protipoplavnimi ukrepi: \u010de re\u0161itve ne bodo u\u010dinkovite, Evropa njihove ponovne izvedbe ne bo financirala. Evropa nam sanacije ne bo pla\u010dala dvakrat.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u017de kmalu po katastrofalnih poplavah leta 2023 so se pojavila opozorila, da bi lahko protipoplavni ukrepi povzro\u010dili \u0161e…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":72677,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[4164,65,66,595,781,22955,37,38,2406],"class_list":{"0":"post-72676","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-ana-vovk","9":"tag-europe","10":"tag-evropa","11":"tag-intervju","12":"tag-poplave","13":"tag-poplavni-ukrepi","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenscina","16":"tag-voda"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116479045404584563","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/72676","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=72676"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/72676\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/72677"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=72676"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=72676"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=72676"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}