![\"Najstarej\u0161a](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Orig-LUKA1649-1000.webp.webp\")
<\/p>\nZa\u010detki osnovne \u0161ole Ledina segajo v sredino 19. stoletja, v \u010das, ko je bila Ljubljana \u0161e brez avtomobilov, z ulicami, po katerih so se premikale konjske vprege, ve\u010dina ljudi pa je hodila pe\u0161. Tam, kjer danes stoji \u0161ola, ni bilo nobene zgradbe \u2013 le obrobje mesta, prava ledina, velik travnik, po katerem je \u0161ola kasneje dobila ime. Vsaj tako smo izvedeli od u\u010dencev, ki so zbranim v \u0161olski telovadnici, kjer je potekala prireditev ob 170-letnici \u0161ole, pripravili kulturni program.<\/p>\n
\u00bbLeta 1855 je bila ustanovljena prva \u0161ola, ki pa sprva sploh ni delovala na dana\u0161nji lokaciji. Pouk je potekal na magistratu na Mestnem trgu, v prostorih, kjer danes deluje mestna oblast. \u0160ola je bila majhna, z enim samim razredom in enim u\u010diteljem, v klopi pa so sedeli le fantje. U\u010denci so pisali z gosjimi peresi, ki so jih pomakali v \u010drnilo \u2013 tinto. V klopeh so imeli posebne odprtine za tintnike, kar je pogosto povzro\u010dalo made\u017ee in packarije, ki si jih danes te\u017eko predstavljamo,\u00ab smo izvedeli od u\u010dencev, ki so povezovali kulturni program.<\/p>\n
<\/p>\n
Cicizbor na \u0161olskih stopnicah, po katerih bodo otroci hodili \u0161e dobrih pet oziroma osem let. Foto: Luka Cjuha<\/p>\n
Med prvimi u\u010denci Kette
in Mil\u010dinski<\/p>\n
V nadaljevanju je sledila kraj\u0161a predstavitev zgodovine \u0161ole, ki je svojo dana\u0161njo stavbo dobila leta 1889. \u0160tevilo u\u010dencev je takrat za\u010delo hitro nara\u0161\u010dati, v enem razredu pa je bilo lahko tudi do 68 u\u010dencev. Takrat se je imenovala 1. mestna ljudska \u0161ola in je veljala za eno najbolje urejenih in najstro\u017ejih \u0161ol na Kranjskem. V tem obdobju so njene klopi obiskovali tudi kasnej\u0161i pomembni posamezniki, kot sta pesnik Dragotin Kette in pisatelj Fran Mil\u010dinski. Pou\u010devanje je sprva potekalo v nem\u0161\u010dini, kasneje tudi v srbohrva\u0161\u010dini in italijan\u0161\u010dini, \u0161ele po desetletjih se je kot u\u010dni jezik uveljavila sloven\u0161\u010dina. \u0160ola takrat \u0161e ni imela telovadnice, zato so u\u010denci telovadili na prostem. Poleg igri\u0161\u010da je \u0161ola premogla tudi vrtove, \u010debelnjak in celo ribnik, kar ka\u017ee na pomembno povezavo z naravo<\/p>\n
\u0160olo Ledina v prihodnosti vidim kot \u0161olo, ki zna povezovati tradicijo in sodobnost, znanje in vrednote ter digitalni svet in \u010dlove\u0161ko bli\u017eino.<\/p>\n
Vlado \u0160tribl, ravnatelj<\/p>\n
Ob koncu 19. stoletja, leta 1895, je Ljubljano prizadel potres, ki je hudo po\u0161kodoval mestno jedro, vendar je \u0161olska stavba ostala skoraj nepo\u0161kodovana. V za\u010detku 20. stoletja je \u0161ola \u017ee delovala v polnem obsegu, a kmalu so jo zaznamovali \u0161e veliki zgodovinski pretresi. Med prvo svetovno voljno so prostore zasedli vojaki, u\u010denci pa so pomagali zbirati surovine za voja\u0161ko industrijo. Podobno se je ponovilo med drugo svetovno vojno, ko so u\u010dence preselili drugam, pouk pa je bil ve\u010dkrat prekinjen zaradi bombnih alarmov.<\/p>\n
![\"Najstarej\u0161a](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Orig-LUKA1570-1000.webp.webp\")
<\/p>\n
U\u010denci devetega razreda so s pripravo toplih napitkov zbirali denar za valeto.\u00a0 Foto: Luka Cjuha<\/p>\n
Po letu 1945 je \u0161ola v novi dr\u017eavi za\u017eivela druga\u010de. U\u010denci so postali pionirji, prisegali so na marljivost, sodelovanje in spo\u0161tovanje, nosili rde\u010de rutice in modre kapice. Leta 1958 je \u0161ola dobila dana\u0161nje ime in posebno nalogo \u2013 pod svoje okrilje je sprejela bolni\u0161ni\u010dne oddelke, kjer u\u010ditelji \u0161e danes pou\u010dujejo otroke, ki se zdravijo v bolni\u0161nicah. V naslednjih desetletjih se je \u0161ola razvijala in \u0161irila. Uvedena je bila osemletka, kasneje devetletka, nastajale so nove dejavnosti, predmeti in projekti. Leta 1989 je \u0161ola dobila sodobno ra\u010dunalni\u0161ko u\u010dilnico. Pomembno vlogo v \u017eivljenju \u0161ole so imeli tudi nekdanji u\u010denci, med njimi skladatelja in dirigenta Bojan Adami\u010d in Emil Adami\u010d ter glasbenik Uro\u0161 Lajovic in \u0161olski ansambel Veseli Ledin\u010dani. Glasba, kultura in ustvarjalnost so tako ves \u010das spremljale razvoj \u0161ole.<\/p>\n
![\"Najstarej\u0161a](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Orig-LUKA1603-1000.webp.webp\")
<\/p>\n
Na \u0161olskem igri\u0161\u010du je di\u0161alo po pala\u010dinkah, prostovoljni prispevki pa so bili ve\u010d kot dobrodo\u0161li.\u00a0Foto: Luka Cjuha<\/p>\n
Bogata ustvarjalnost<\/p>\n
Kot pove u\u010diteljica in avtorica razstave v manj\u0161i \u0161olski telovadnici Natalija Lampi\u010d, je osnovna \u0161ola Ledina danes sodobna ustanova, vklju\u010dena v \u0161tevilne projekte, kot so zdrava, kulturna, Unescova in eko \u0161ola. U\u010dencem ponuja \u0161irok spekter znanj, a hkrati ohranja tisto, kar je bilo pomembno \u017ee na za\u010detku \u2013 skupnost, radovednost in medsebojno podporo. \u00bbRazstava je zasnovana na \u0161tirih panelih, kjer v zelo skr\u010denem formatu sledimo razvoju \u0161ole,\u00ab je pojasnila. Vklju\u010duje tudi avtenti\u010dne elemente \u0161olske dedi\u0161\u010dine, kot so stare \u0161olske klopi, ki jih je \u0161oli posodil Slovenski \u0161olski muzej. Te ne slu\u017eijo le kot eksponati, temve\u010d kot del izku\u0161nje. \u00bbOtroci bodo lahko v teh klopeh zaigrali staro \u0161olo,\u00ab je povedala. \u00bbImamo palico, stare \u0161olske postave, pouk pa bo malo me\u0161an \u2013 malo v sloven\u0161\u010dini, malo v nem\u0161\u010dini.\u00ab Tako bodo u\u010denci skozi igro spoznali, kako je pouk potekal neko\u010d.<\/p>\n
\u00a0<\/p>\n
Z licitacijo slik do novih
\u0161olskih klopi<\/p>\n
V manj\u0161i telovadnici pa je potekala tudi licitacija \u0161estih slik, ki so \u00bbnastajale\u00ab kar dvajset let pri predmetu tehnika in tehnologija. \u00bbVe\u010d kot 1200 otrok je ustvarjalo in se u\u010dilo pri u\u010diteljici Nini Hvala Klan\u010di\u010d in Laszlu Hermanu. Gospod Herman se je upokojil, u\u010diteljica Hvala Klan\u010di\u010d pa svoje delo \u0161e naprej opravlja predano kot prej. Oba u\u010ditelja sta opazila zanimivo re\u010d: ko so u\u010denci barvali svoje tehni\u010dne izdelke z razli\u010dnimi barvami, so \u010dopi\u010de brisali ob kartone, polo\u017eene na mize, na kartone jim je tudi kapljala odve\u010dna barva. Te spontane polumetnine so spodbudile likovno \u017eilico prof. Hermana, ki jih je s svojo izurjeno roko preoblikoval, jim dodal mo\u010d svoje geste in jih povzdignil v polnokrvna slikarska dela.<\/p>\n
![\"Najstarej\u0161a](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Orig-LUKA1583-1000.webp.webp\")
<\/p>\n
Natalija Lampi\u010d je pokazal del slik, ki so bile namenjene licitaciji.\u00a0 Foto: Luka Cjuha<\/p>\n
Z njegovim dovoljenjem bo \u0161est slik \u0161lo na licitacijo, saj si u\u010diteljica \u017eeli, da bi s prodajo likovnih del opremili u\u010dilnico z novimi stoli in mizami. Skupna cena zna\u0161a 3140 evrov, morebitni preostanek pa bodo namenili deveto\u0161olcem za organizacijo valete,\u00ab se je v pogovor vklju\u010dil ravnatelj Vlado \u0160tribl, ki svojo vizijo \u0161ole vidi v povezovanju razli\u010dnih svetov.<\/p>\n
\u00bb\u0160olo Ledina v prihodnosti vidim kot \u0161olo, ki zna povezovati tradicijo in sodobnost, znanje in vrednote ter digitalni svet in \u010dlove\u0161ko bli\u017eino.\u00ab Ob tem poudarja, da tehnologija ne sme postati sama sebi namen, temve\u010d mora slu\u017eiti kot orodje za razvoj kriti\u010dnega mi\u0161ljenja in ustvarjalnosti. \u00bbU\u010dencev ne \u017eelimo odvra\u010dati od tehnologije, ampak jih u\u010dimo, kako jo uporabljati,\u00ab pravi ravnatelj. \u00bbPomembno je, da razvijajo kriti\u010dno razmi\u0161ljanje in ne verjamejo vsemu, kar najdejo na spletu.\u00ab Pri tem se opira tudi na lastne pedago\u0161ke izku\u0161nje: \u00bbMoj cilj je bil vedno, da u\u010denci ne odidejo iz \u0161ole kot ovce, ampak kot posamezniki, ki znajo razmi\u0161ljati s svojo glavo.\u00ab<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Za\u010detki osnovne \u0161ole Ledina segajo v sredino 19. stoletja, v \u010das, ko je bila Ljubljana \u0161e brez avtomobilov,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":72739,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[22966,22967,124,22964,62,37,58,60,38,4263,22965],"class_list":["post-72738","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-170-let-sole","tag-kulturni-program","tag-ljubljana","tag-osnovna-sola-ledina","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-ucenci","tag-vlado-stribl"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116479525059041142","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/72738","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=72738"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/72738\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/72739"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=72738"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=72738"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=72738"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}