Geologi so razre\u0161ili eno od dolgo odprtih vpra\u0161anj o zgodovini Severne Amerike: kje je reka Kolorado tekla v obdobju, ko izgine iz geolo\u0161kih zapisov. Nova raziskava ka\u017ee, da se je reka pred pribli\u017eno 6,6 milijona let izlivala v starodavno jezero, \u0161ele kasneje pa za\u010dela te\u010di skozi Veliki kanjon proti Kalifornijskemu zalivu.<\/p>\n
Ugotovitve, objavljene v reviji Science, pomenijo pomemben korak k razumevanju, kako je nastala dana\u0161nja oblika ene najpomembnej\u0161ih rek na celini.<\/p>\n
\u201eV nekaterih pogledih lahko to razumemo kot rojstvo reke Kolorado, kot jo poznamo danes,\u201c je povedal prvi avtor raziskave John He z Univerze v Kaliforniji v Los Angelesu.<\/p>\n
Reka Kolorado je sicer obstajala \u017ee pred pribli\u017eno 11 milijoni let, vendar je njen tok med tem obdobjem ostal nejasen. Klju\u010dno vpra\u0161anje je bilo, kako je voda ve\u010d milijonov let pre\u010dkala obmo\u010dje med zgornjim tokom in Velikim kanjonom.<\/p>\n
Zdaj novi dokazi ka\u017eejo, da se je reka najprej zbirala vzhodno od kanjona, na obmo\u010dju dana\u0161njega ozemlja Navajo, kjer je napajala jezero Bidahochi. \u0160ele kasneje je na\u0161la pot proti jugu in za\u010dela rezati pot skozi Veliki kanjon.<\/p>\n
Sledi, skrite v mineralih<\/p>\n
Raziskovalci so odgovor iskali v drobnih kristalih cirkona, ki se ohranijo v sedimentih tudi ve\u010d milijonov let. Ti minerali delujejo kot \u201e\u010dasovni trezorji\u201c, saj ohranijo geokemi\u010dni podpis svojega nastanka.<\/p>\n
\u201e\u010ce analiziramo starost in sestavo cirkonov, lahko ugotovimo, od kod prihaja material, ki ga je prinesla reka,\u201c je pojasnil He.<\/p>\n
Z metodo geokronologije detriti\u010dnih cirkonov so primerjali vzorce iz jezera Bidahochi z drugimi znanimi nahajali\u0161\u010di reke Kolorado. Rezultati so pokazali jasno ujemanje, kar pomeni, da je reka \u017ee takrat prina\u0161ala usedline v to obmo\u010dje.<\/p>\n
Terenski dokazi \u2013 od zna\u010dilnih plasti sedimentov do fosilov velikih rib \u2013 dodatno potrjujejo, da je v jezero tekla mo\u010dna reka.<\/p>\n
Kako je reka dosegla Veliki kanjon<\/p>\n
Ena od klju\u010dnih ovir na poti je bil Kaibabski lok, najvi\u0161ja to\u010dka v severni Arizoni in ju\u017enem Utahu. Dolgo je bilo nejasno, kako je reka pre\u010dkala to obmo\u010dje.<\/p>\n
Nova raziskava daje najve\u010d podpore scenariju, po katerem je reka najprej napolnila jezero, nato pa se je to prelilo in odprlo pot proti Velikemu kanjonu.<\/p>\n
\u201eGeologi so predlagali ve\u010d kot ducat razli\u010dnih razlag, kako je nastal kanjon in kako je reka na\u0161la svojo pot,\u201c je dejal soavtor John Douglass.<\/p>\n
Po mnenju raziskovalcev so pri oblikovanju re\u010dnega sistema verjetno sodelovali tudi drugi procesi, kot so podzemni pretoki vode in erozija proti toku.<\/p>\n
Klju\u010dni trenutek za razvoj ekosistema<\/p>\n
Ko je reka Kolorado za\u010dela te\u010di skozi Veliki kanjon in naprej proti morju, se je spremenila tudi narava celotnega obmo\u010dja.<\/p>\n
\u201eReka, ki prena\u0161a vodo in usedline \u010dez celino, povezuje \u017eivljenje v celotni regiji,\u201c je poudaril He. \u201eOb njenem prihodu se je ekosistem verjetno bistveno spremenil.\u201c<\/p>\n
Raziskava tako ne pojasnjuje le poti reke, temve\u010d tudi, kako so se skozi \u010das oblikovali povezani ekosistemi v zahodnem delu Severne Amerike.<\/p>\n
\u201eVedno smo vedeli, da je Veliki kanjon tam, vendar se \u0161ele zdaj zares razkriva, kako je nastal,\u201c je \u0161e dodal He.<\/p>\n
Povezani \u010dlanki: <\/p>\n
Navigacija prispevka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Geologi so razre\u0161ili eno od dolgo odprtih vpra\u0161anj o zgodovini Severne Amerike: kje je reka Kolorado tekla v…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":72856,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[9591,1590,37,38,64,63,4304,3982],"class_list":{"0":"post-72855","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-amerika","9":"tag-reka","10":"tag-slovene","11":"tag-slovenscina","12":"tag-svet","13":"tag-world","14":"tag-zanimivosti","15":"tag-znanost"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116480492372429924","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/72855","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=72855"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/72855\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/72856"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=72855"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=72855"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=72855"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}