{"id":72886,"date":"2026-04-28T05:17:16","date_gmt":"2026-04-28T05:17:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/72886\/"},"modified":"2026-04-28T05:17:16","modified_gmt":"2026-04-28T05:17:16","slug":"pirc-musar-svoboda-in-mir-nista-samoumevni-temvec-krhki-dobrini-ki-ju-je-treba-nenehno-negovati","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/72886\/","title":{"rendered":"Pirc Musar: Svoboda in mir nista samoumevni, temve\u010d krhki dobrini, ki ju je treba nenehno negovati"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Predsednica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPredsednica je v nagovoru na slovesnosti ob 84. obletnici nano\u0161ke bitke opozorila, da so tudi danes temeljne vrednote \u2013 svoboda, solidarnost, so\u010dutje in medsebojno spo\u0161tovanje \u2013 pogosto na preizku\u0161nji. Foto: Urad predsednice Republike Slovenije\/Jure Makovec\/STA<\/p>\n

Predsednica Republike Slovenije Nata\u0161a Pirc Musar se je pozneje udele\u017eila tudi slovesnosti ob 84. obletnici nano\u0161ke bitke na Nanosu. Bitka je potekala 18. aprila 1942 v okviru italijanske ofenzive oziroma voja\u0161kega pregleda planote. Spopadlo se je pribli\u017eno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je \u0161tel 686 vojakov in oro\u017enikov. Celotno planoto je obkolilo \u0161e okrog 800 oboro\u017eencev. Spopad je trajal pribli\u017eno tri ure, manj\u0161i spopadi so potekali \u0161e tri dni. Partizanska enota je bila voja\u0161ko pora\u017eena in razbita, a ve\u010dini se je uspelo prebiti skozi ve\u010d obkolitvenih obro\u010dev. Pri tem je padlo \u0161est partizanov in jih bilo zajetih deset, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt. Na italijanski strani so padli \u0161tirje vojaki, sedem pa je bilo ranjenih.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Nano\u0161ka bitka velja za enega klju\u010dnih dogodkov za\u010detka organiziranega odpora na Primorskem. Spopad je odmeval po vsej pokrajini in simbolno zaznamoval za\u010detek osvobodilnega boja ob zahodni meji.<\/p>\n

\t\t\t\tPirc Musar ob prazniku pozvala k politi\u010dni treznosti, zmernosti in pogumu za dialog<\/p>\n

\t\tPirc Musar na Nanosu: Tudi danes so temeljne vrednote pogosto na preizku\u0161nji<\/p>\n

V nagovoru je predsednica republike poudarila, da smo Slovenci v prelomnih zgodovinskih trenutkih vedno znali odlo\u010dno stopiti skupaj in ubraniti svoje temeljne pravice \u2013 tako v prvi in drugi svetovni vojni kot tudi ob osamosvojitvi dr\u017eave. Spomnila je, da so bili ti procesi povezani z velikimi preizku\u0161njami, \u017ertvami in pogumom ljudi.<\/p>\n

Posebej je poudarila pomen primorskega protifa\u0161isti\u010dnega odpora, ki je zrasel iz dolgoletnega upiranja nasilju in raznarodovanju ter pomembno prispeval k \u0161ir\u0161emu narodnoosvobodilnemu boju. Nano\u0161ka bitka po njenih besedah ostaja simbol neomajnosti ljudi v boju za svobodo, dostojanstvo in pravico do lastne identitete.<\/p>\n

Predsednica je opozorila, da so tudi danes temeljne vrednote \u2013 svoboda, solidarnost, so\u010dutje in medsebojno spo\u0161tovanje \u2013 pogosto na preizku\u0161nji. Poudarila je, da svoboda in mir nista samoumevni, temve\u010d krhki dobrini, ki ju je treba nenehno negovati in varovati. Ob tem je poudarila odgovornost sedanjih generacij, da vrednote, pridobljene z velikimi \u017ertvami, ohranjajo in prena\u0161ajo na mlade. Le tako je mogo\u010de graditi odprto, povezano in vklju\u010dujo\u010do dru\u017ebo, so predsedni\u010dine besede povzeli v njenem uradu. <\/p>\n

“Ta dan simbolizira, vsaj meni osebno, \u0161e nekaj. Da takrat, ko smo enotni, zmoremo najve\u010d. Takrat lahko dose\u017eemo najve\u010dje zmage. Morda se danes kdaj zdi, da ni tako, ampak \u010de kdaj, danes potrebujemo enotnost doma in po svetu ob tistih najbolj klju\u010dnih temah, ki so pomembne za Slovenijo, za svet,” je \u0161e sporo\u010dila predsednica republike ob dnevu upora proti okupatorju.<\/p>\n

Zbrane ob spomeniku pri Abramu na Nanosu so nagovorili tudi predsednik Dru\u0161tva TIGR Gorazd Humar, predsednik Zdru\u017eenja borcev za vrednote NOB Ajdov\u0161\u010dina – Vipava Bo\u017eo Novak in vipavski \u017eupan Anton Lavren\u010di\u010d. Ta je dejal, da je bilo v 84 letih, ki so pretekla od Nano\u0161ke bitke, \u017eivljenje v razli\u010dnih barvah. “Ni bilo samo \u010drno, ni bilo samo belo, ni bilo samo rde\u010de. Niso bili samo na\u0161i, niso bili samo va\u0161i. Bile so razli\u010dne nianse, bile so tudi razli\u010dne zmote in napa\u010dne odlo\u010ditve. In prav je, da se preteklosti spominjamo s po\u0161tenostjo, s spo\u0161tovanjem in enim velikim povezovanjem,” je dejal Lavren\u010di\u010d.<\/p>\n

Slovesno tudi v Medani<\/p>\n

Dogodek na Nanosu pa ni bila edina prireditev na Primorskem, na kateri so se spomnili narodnoosvobodilnega boja. Z njim je namre\u010d tesno povezana tudi tradicionalna proslava ob prazniku krajevne skupnosti Medana v Gori\u0161kih brdih, ki poteka pri spominskem obele\u017eju v zaselku Jama, kjer je bila septembra 1943 ustanovljena prva partizanska \u010deta v kraju.<\/p>\n

Na dogodku, s katerim doma\u010dini ohranjajo spomin na boj za svobodo in priklju\u010ditev Primorske k mati\u010dni domovini, je bil slavnostni govornik podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Ar\u010don. Kot so zapisali v vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v govoru razmislek o preteklosti povezal z razmi\u0161ljanjem o prihodnosti in se zavzel za to, da politika ne bo umetnost mo\u017enega, temve\u010d umetnost dobrega. Poudaril je tudi pomen iskrenosti.<\/p>\n

\t\t\t\tSlovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju<\/p>\n

\t\tGolob: Na\u0161a skupna odgovornost je, da poslu\u0161amo drug drugega<\/p>\n

Predsednik vlade, ki opravlja teko\u010de posle, Robert Golob je v poslanici ob dnevu upora proti okupatorju poudaril spomin na pogum, odlo\u010dnost in na\u010delnost na\u0161ih prednikov, ki so se v najte\u017ejih razmerah v \u017eelji po svobodi in ohranitvi na\u0161ega jezika, kulture in narodne identitete povezali in za\u010deli snovati upor proti uni\u010dujo\u010dim okupatorskim silam.<\/p>\n

Golob je poudaril, da je bila ustanovitev Osvobodilne fronte “ve\u010d kot zgodovinsko dejstvo”. Po njegovih besedah je bila dokaz, da so se Slovenci znali povezati v prelomnih trenutkih. V \u010dasu, ko je kazalo, da bo nasilje zatrlo vsak upor, so na\u0161i predniki izbrali pogum, solidarnost in povezovanje. “Ta dedi\u0161\u010dina nas nagovarja tudi danes.”<\/p>\n

“\u017divimo v \u010dasih, ko svet pretresajo konflikti, negotovost in izzivi, ki zahtevajo trezne odlo\u010ditve in na\u010delno dr\u017eo. Zato je \u0161e toliko pomembneje krepiti zaupanje, potrpljenje in spo\u0161tovanje, ne pa razdiralnih politik in sovra\u0161tva. Ko konstruktivni dialog zamenjata nestrpnost in razdor, ko besede povezovanja zamenja ti\u0161ina izklju\u010devanja in ko pokon\u010dno dr\u017eo zamenja prera\u010dunljivost, se krha tisto, kar nas kot dru\u017ebo dr\u017ei skupaj, to je zaupanje. Na\u0161a skupna odgovornost je, da ravnamo druga\u010de: da poslu\u0161amo drug drugega, ohranjamo spo\u0161tljivi dialog in i\u0161\u010demo skupne poti,” je zapisal.<\/p>\n

Ob koncu poslanice je spomnil, da so na\u0161i predniki verjeli v mo\u010d skupnosti in v bolj\u0161o prihodnost slovenskega naroda. Dana\u0161nji praznik naj nas po njegovih besedah opomni, da smo kot narod pogumni, solidarni in zavezani skupnemu dobremu: “Prihodnost ni dolo\u010dena vnaprej, temve\u010d jo ustvarjamo skupaj, vsak dan. Prav v tem je na\u0161a najve\u010dja mo\u010d.”<\/p>\n

Stevanovi\u0107: Svoboda nikoli ni samoumevna<\/p>\n

“Konec aprila 1941, ko je bila Slovenija razkosana in ko je okupator hotel izbrisati na\u0161 jezik in na\u0161o kulturo ter streti na\u0161o voljo, so se ljudje odlo\u010dili, da se ne bodo uklonili. O pogumu niso le govorili, ampak so ga tudi izkazali. Osvobodilna fronta zato ni bila samo organizacija, temve\u010d tudi odlo\u010ditev \u2013 odlo\u010ditev ljudi, da se uprejo takrat, ko jim je bilo najte\u017eje. In prav v tem je \u0161e danes njena najve\u010dja mo\u010d,” pa je zapisal v poslanici DZ-ja Zoran Stevanovi\u0107.<\/p>\n

Danes po njegovih besedah nimamo okupatorja v klasi\u010dnem smislu. “Nih\u010de nam ne zapoveduje v tujem jeziku in nih\u010de ne prihaja nad nas z vojsko, da bi nam vzel dr\u017eavo. Imamo pa druge pritiske: politi\u010dne, gospodarske in vrednotne. Imamo sisteme, ki prepogosto pozabljajo na \u010dloveka. Imamo ob\u010dutek, da so nekateri pomembnej\u0161i od drugih. Imamo dr\u017eavo, ki je v\u010dasih preve\u010d zapletena za po\u0161tenega \u010dloveka in preve\u010d prijazna do tistih, ki znajo izkoristiti luknje v sistemu,” je navedel.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nata\u0161a
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNata\u0161a Pirc Musar. Foto: BoBo<\/p>\n

Sporo\u010dilo dneva upora proti okupatorju vidi v tem, da “svoboda ni nekaj, kar si enkrat izbori\u0161 in potem mirno odlo\u017ei\u0161 v zgodovinski arhiv”, temve\u010d je odgovornost vsake generacije. “Treba jo je braniti vsak dan znova, toda ne z visokolete\u010dimi besedami, temve\u010d z dejanji. Na\u0161e delo, na\u0161a dr\u017ea in na\u0161a zavezanost resnici so tisti, ki zagotavljajo svobodo nas vseh,” je prepri\u010dan.
Meni, da je osvobodilna fronta povezala razli\u010dne ljudi, “a ne zato, ker bi imeli enako mnenje o vsem, temve\u010d zato, ker so razumeli, da skupni cilj presega vse njihove razlike”. To je po njegovih besedah zgodovinski nauk, ki bi ga Slovenija danes morala usvojiti.<\/p>\n

“Razdeljeni smo bolj, kot bi smeli biti. Preve\u010d energije potro\u0161imo za to, da drug drugega etiketiramo. Preve\u010d \u010dasa namenjamo ideolo\u0161kim vojnam, medtem ko ljudje \u010dakajo na re\u0161itve. Narod, ki se prepira sam s seboj, ne more narediti koraka naprej. Narod, ki pozabi na skupno dobro, za\u010dne izgubljati prihodnost,” je opozoril.<\/p>\n

Po njegovem prepri\u010danju je zato \u010das, da “interese ljudi postavimo v ospredje, pred politiko, pred ideologijo, pred strankarske interese in pred osebne zamere”. “Dr\u017eava mora slu\u017eiti ljudem, in ne sistemu, omre\u017ejem ali privilegiranim krogom. Mo\u010d moramo dati ljudem. To je bilo bistvo upora neko\u010d in iz tega mora izhajati odgovornost danes,” meni.<\/p>\n

“Ko se danes priklanjamo pogumu tistih, ki so se uprli okupatorju, ne smemo ostati samo pri besedah hvale\u017enosti. Vpra\u0161ati se moramo, ali znamo tudi sami braniti tisto, kar je bistveno. Bistveni pa so dostojanstvo \u010dloveka, pravica do resnice, po\u0161tenost, solidarnost in enotnost,” je zapisal.<\/p>\n

Pozval je, naj bo dana\u0161nji praznik opomin in zaveza, da “bomo znali stopiti skupaj, ko bo to potrebno, da bomo znali braniti svobodo, ko bo ogro\u017eena, in da bomo znali graditi dr\u017eavo, v kateri bo \u010dlovek vedno pred sistemom”. “To namre\u010d dolgujemo zgodovini, sebi in generacijam, ki prihajajo,” je \u0161e povedal Stevanovi\u0107.<\/p>\n

Vre\u010dko: Boj za mir, demokracijo in enakopravnost ostajajo temeljne vrednote<\/p>\n

“Vojna je vzela prihodnost \u0161tevilnim generacijam, organizirana borba proti okupatorjem pa je prihodnost generacijam, tudi nam, omogo\u010dila. Zato boj za bolj\u0161i, pravi\u010dnej\u0161i in bolj prijazen svet, boj za mir demokracijo in enakopravnost na\u0161ih prednikov ne sme biti pozabljen. To so vrednote, na katerih je utemeljena na\u0161a dr\u017eava,” je v poslanici zapisala ministrica za kulturo, ki opravlja teko\u010de posle, Asta Vre\u010dko.<\/p>\n

Po njenih besedah boj za bolj\u0161i, pravi\u010dnej\u0161i in bolj \u010dlove\u0161ki svet ter boj za mir, demokracijo in enakopravnost ostajajo temeljne vrednote, na katerih temelji slovenska dr\u017eava.<\/p>\n

Vre\u010dko je \u0161e opozorila, da \u017eivimo v \u010dasu, ko svet znova pretresajo vojne, bombardiranja in gro\u017enje z izbrisom celotnih skupnosti. Izpostavila je tudi porast avtoritarnih re\u017eimov, sistemati\u010dno nasilje nad civilisti, mu\u010denje in stradanje otrok ter genocidna dejanja. V tak\u0161nih razmerah se po njenem mnenju pojavljajo tudi posamezniki, ki simpatizirajo s kolaboracijo namesto z uporom ter dajejo prednost razdoru pred solidarnostjo. “Spomin na pogum partizanov in partizank ter nujnost povezanega boja proti skrajnim ideologijam, proti poveli\u010devanju sovra\u0161tva, in uni\u010denja je \u0161e toliko bolj nujen,” je poudarila.<\/p>\n

Spomin na ustanovitev OF-a<\/p>\n

Z dnevom upora proti okupatorju se spominjamo ustanovitve Osvobodilne fronte, osrednje odporni\u0161ke organizacije na Slovenskem v drugi svetovni vojni. Predsednica republike je na petkovi dr\u017eavni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju v Bre\u017eicah poudarila, da mora biti ta praznik predvsem opomin in zaveza, ne le spomin. Kot je dejala, zgodovina u\u010di, da egoizem vodi v zapiranje, nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega. Po njenih besedah danes bolj kot kadar koli potrebujemo politi\u010dno treznost, zmernost in pogum za dialog.<\/p>\n

Dana\u0161nji praznik opominja na dogodke, ko so sile osi aprila 1941 napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo vklju\u010dno s Slovenijo okupirale. Slovensko ozemlje so razdelili med Nem\u010dijo, Italijo in Mad\u017earsko, naselja v okolici Bre\u017eic pa je okupiral tudi hrva\u0161ki fa\u0161isti\u010dni NDH. Slovenci so se odlo\u010dili za upor in predstavniki Komunisti\u010dne partije Slovenije, kr\u0161\u010danskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev so 26. aprila 1941 na sre\u010danju v vili v Ro\u017eni dolini v Ljubljani zasnovali organizacijo takoj\u0161njega odpora.<\/p>\n

Glede sestanka obstajajo razli\u010dne interpretacije, saj zapisnika ni. Vendar pa naj bi bila novoustanovljena organizacija sprva kot protiimperialisti\u010dna fronta uperjena proti takratnim imperialistom, saj so vojno videli predvsem kot spopad imperialisti\u010dnih sil, tedaj pa je tudi \u0161e veljal sporazum Ribbentrop-Molotov iz avgusta 1939 o nenapadanju med nacisti\u010dno Nem\u010dijo in komunisti\u010dno Sovjetsko zvezo. Po nem\u0161kem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa se je uveljavilo poimenovanje Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF), ki je kot organizacija tudi pozvala Slovence k oboro\u017eenemu odporu proti okupatorju.<\/p>\n

Kot dan ustanovitve OF se je uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF-a, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju. OF je med vojno postal osrednje gibanje odpora.<\/p>\n

\t\t\t\tKako mladi razumejo dan upora?<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Predsednica je v nagovoru na slovesnosti ob 84. obletnici nano\u0161ke bitke opozorila, da so tudi danes temeljne vrednote…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":72887,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[32,35,31,34,36,22240,9405,37,38,33,23002],"class_list":{"0":"post-72886","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-headlines","9":"tag-najpomembnejse-novice","10":"tag-news","11":"tag-novice","12":"tag-osrednje-novice","13":"tag-osvobodilna-fronta","14":"tag-praznik","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenscina","17":"tag-top-stories","18":"tag-upor-proti-okupatorju"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116480641857521311","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/72886","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=72886"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/72886\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/72887"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=72886"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=72886"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=72886"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}