![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/dan-upora-slovesnost-5-2026.jpg\")
<\/a><\/p>\nSlavnostni govornik Igor Kani\u017ear, predsednik Pokrajinskega sveta ZZB NOB Osrednje Slovenije, je v svojem nagovoru povedal:<\/p>\n
\u201cZbrali smo se ob prazniku Dan upora proti okupatorju, ki ga obele\u017eujemo 27. aprila. \u010ceprav je do samega dne \u0161e nekaj dni, je prav, da se \u017ee danes spomnimo, kaj ta datum pomeni za nas Slovence. In ker se kmalu za njim bli\u017ea tudi 1. maj \u2013 praznik dela, naj dana\u0161nji razmislek pove\u017ee oba stebra na\u0161e zgodovine: upor proti zatiranju in boj za \u010dloveka dostojno \u017eivljenje.<\/p>\n
27. aprila 1941, komaj tri tedne po napadu sil osi na Jugoslavijo, se je v Ljubljani, v hi\u0161i knji\u017eevnika Josipa Vidmarja, sestala skupina pogumnih. Predstavniki Komunisti\u010dne partije Slovenije, kr\u0161\u010danskih socialistov, Sokola in kulturnikov so ustanovili Protiimperialisti\u010dno fronto, ki se je kmalu preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda.<\/p>\n
Pri Vidmarju niso razpravljali o tem, ali se upreti. Vpra\u0161anje je bilo le: kako. Sam Vidmar je kasneje zapisal misel, ki povzame duha tistih dni: \u00bb\u0160li smo v gozd, da bi lahko ostali ljudje.\u00ab V tem stavku je vse: zavest, da je izguba svobode tudi izguba \u010dlove\u010dnosti. In da je upor v\u010dasih edini na\u010din, da ostane\u0161 zvest samemu sebi.<\/p>\n V \u010dasu, ko je bila slovenska zemlja razkosana med nem\u0161kega, italijanskega, mad\u017earskega in hrva\u0161kega okupatorja, ko so prepovedali slovenski jezik, po\u017eigali knjige in otroke po\u0161iljali v tuje \u0161ole, je OF zapisala temeljno zavezo: boj za osvoboditev, zdru\u017eitev vseh Slovencev in oblast ljudstva. To je bil na\u0161 slovenski \u201cne\u201d. Ne okupaciji. Ne hlap\u010devstvu. Ne izbrisu naroda.<\/p>\n Pomemben korak v utrjevanju enotnosti odpora je bila tudi Dolomitska izjava leta 1943. Z njo so se klju\u010dne politi\u010dne skupine zavezale k enotnemu vodstvu osvobodilnega gibanja. Ta odlo\u010ditev ni bila lahka, je pa omogo\u010dila ve\u010djo organiziranost in u\u010dinkovitost v boju proti okupatorju, kar je bilo v odlo\u010dilnih trenutkih klju\u010dno za obstoj naroda.<\/p>\n Iz te zaveze je zraslo partizansko gibanje. Prva organizirana oboro\u017eena akcija je bila 22. julija 1941 pri Tacnu, prva na obmo\u010dju Kamnika 27. julija 1941, v kateri sta bila ubita Dominik Mlakar in Anton Miklav\u010di\u010d. Sledila so leta boja, trpljenja in \u017ertev. Od Pohorskega bataljona, \u0160landrove, \u0160ercerjeve in Tom\u0161i\u010deve brigade do Kamni\u0161ko-zasavskega odreda ter \u0161tevilnih bitk \u2013 na Nanosu, Menini planini in drugod. Partizani niso branili le gozdov in vrhov \u2013 branili so \u0161ole, pesem, materin jezik. Sredi vojne smo ustvarjali dr\u017eavo.<\/p>\n Ob tem pa ne moremo mimo bole\u010dega dejstva, da je del slovenskega prostora zaznamovala tudi kolaboracija. Namesto skupnega odpora so se nekateri odlo\u010dili za sodelovanje z okupatorjem, kar je poglobilo razdor med narodom. Zgodovina nas u\u010di, da sodelovanje z zatiralcem nikoli ne prinese svobode, temve\u010d jo \u0161e bolj oddalji.<\/p>\n Pomembno je tudi, da so slovenski partizani postopoma pridobili mednarodno priznanje. Zavezniki so jih priznali kot legitimno voja\u0161ko silo odpora proti nacizmu in fa\u0161izmu. Tudi jugoslovanska vlada v izgnanstvu je pozvala vse oboro\u017eene formacije, naj se pridru\u017eijo boju proti okupatorju. Ta poziv je jasno kazal, na kateri strani zgodovine je bila prihodnost.<\/p>\n Pla\u010dali smo stra\u0161no ceno. Ve\u010d kot 97.000 \u017ertev, od tega 42.000 borcev in 55.000 civilistov. Vsaka dru\u017eina je imela nekoga v gozdu ali v tabori\u0161\u010du. Zato danes ne slavimo vojne. Slavimo pogum, da se je narod postavil zase, ko je bilo najte\u017eje.<\/p>\n 9. maja 1945 je v Evropi utihnilo oro\u017eje. A na slovenskih tleh boj \u0161e ni povsem zamrl. Zadnji spopadi so trajali \u0161e v dneh po kapitulaciji Nem\u010dije, kar ka\u017ee, kako zapleten in bole\u010d je bil konec vojne pri nas. Kljub temu je bila zmaga jasna: pora\u017eeni sta bili ideologiji nacizma in fa\u0161izma. Slovenski partizani so bili del velike antifa\u0161isti\u010dne koalicije.<\/p>\n A ta upor leta 1941 ni padel z neba. Imel je predhodnike. Ko je leta 1918 razpadla Avstro-Ogrska in so si sosedje \u017ee delili na\u0161e ozemlje, je general Rudolf Maister z mariborskimi borci in prostovoljci 23. novembra 1918 razoro\u017eil nem\u0161ko varnostno stra\u017eo in zavaroval Maribor ter Spodnjo \u0160tajersko za Slovenijo. Brez Maistra bi leta 1941 morda ne bilo ve\u010d kaj braniti na \u0160tajerskem. Njegov dejanski, hitri in odlo\u010dni upor je bil dokaz, da se Slovenci znamo organizirati in postaviti za svoj dom. OF je ta duh le nadaljevala v \u0161e te\u017ejih okoli\u0161\u010dinah.<\/p>\n Vrednote upora \u2013 samoodlo\u010dba, demokracija, pravica do svojega jezika in dr\u017eave \u2013 so \u017eivele naprej. V desetletjih povojne izgradnje smo ustvarili univerze ,gospodarstvo, kulturne ustanove. In ko je bil \u010das, so Slovenci ponovno rekli \u201cne\u201d \u2013 tokrat centralizmu in odvzemu pravic.<\/p>\n Plebiscit 23. decembra 1990 je z 88,5 % glasov za samostojno dr\u017eavo potrdil voljo ljudstva. V osamosvojitveni vojni junija in julija 1991 so takratna Milica, Teritorialna obramba in \u0161tevilni prostovoljci v 10 dneh obranili pravico do lastne dr\u017eave. Brijonska deklaracija in odhod zadnjega vojaka JLA 25. oktobra 1991 sta zaokro\u017eila pot, ki se je za\u010dela z Maistrom in nadaljevala z OF. Brez zavesti, da imamo pravico odlo\u010dati o sebi, ki jo je utrdil prav upor leta 1941, tudi leta 1991 ne bi bilo poguma.<\/p>\n V dneh, ki prihajajo, bomo obele\u017eili tudi 1. maj. Praznik, ki ga ne moremo lo\u010diti od dneva upora. Delavsko gibanje je bilo \u017ee pred vojno del upora proti socialnim krivicam. Mnogi sindikalisti in delavci so bili med prvimi v partizanih. 1. maj 1886 v Chicagu, \u0161trajki v Trbovljah, borba za 8-urni delovnik \u2013 vse to je isti boj: boj za \u010dloveka dostojno \u017eivljenje.<\/p>\n Boj za delavske pravice in boj za narod sta bila vedno en boj \u2013 boj za dostojanstvo. Ivan Cankar je to vedel \u017ee leta 1907, ko je zapisal: \u00bbNarod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar.\u00ab\u00a0\u00a0Niso nam je pisali ne okupator, ne tuji gospodar, ne tovarnar. Pisali smo si jo sami \u2014 s pu\u0161ko, s peresom, z glasom na plebiscitu in z dvignjeno glavo za strojem.<\/p>\n Kresovi, ki so med vojno naznanjali upor po vrhovih, in kresovi, ki jih bodo sindikati pri\u017egali za 1. maj, gorijo za isto stvar: za svobodo in dostojanstvo.<\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n