Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS) je lani skupaj razdelila okoli 370 milijonov evrov, od tega za klasi\u010dne znanstvenoraziskovalne projekte pribli\u017eno 37 milijonov evrov. A predvsem pri financiranju slednjih letijo na delovanje agencije o\u010ditki o netransparentnosti, nestrokovnosti in\u00a0neustreznem ocenjevanju prijav.<\/p>\n
ARIS, ki ga vodi direktorica Tja\u0161a Dobnik, ve\u010dino denarja nameni za stabilno (institucionalno) financiranje raziskav na univerzah in in\u0161titutih, poleg tega pa financira tudi znanstvene projekte na podlagi javnih razpisov.<\/p>\n
Ocenjevanje, kateri projekti so vredni javnega denarja, zelo pomanjkljivo.<\/p>\n
Da je na\u010din ocenjevanja, na podlagi katerega nato prijavitelji pridobijo ali pa tudi ne denar\u00a0za znanstvene projekte, izjemno pomanjkljiv,\u00a0je nedavno opozoril matematik dr. Aleksey Kostenko s fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. <\/p>\n
Kostenko\u00a0je mednarodno priznan matematik, leta 2023 je\u00a0prejel tudi Zoisovo nagrado za vrhunske dose\u017eke, izku\u0161nje s prijavo\u00a0na razpise pa ima tako\u00a0v Sloveniji kot v\u00a0sosednji Avstriji.\u00a0<\/p>\n
Dr. Kostenko je uspe\u0161no pridobil denar\u00a0v Avstriji, in sicer\u00a0pri njihovem znanstvenem skladu FWF, kjer je, kot ugotavlja, raven recenzentov, torej izku\u0161enih znanstvenikov, ki ocenijo kakovost in izvirnost projekta, na veliko vi\u0161ji ravni kot pri nas. Prav tako pa tudi kakovost panelov (skupin strokovnjakov), ki nato projekte rangirajo.<\/p>\n
\u00bbSistem v Avstriji je bolj profesionalen. Kakovost recenzentov in posledi\u010dno kakovost njihovih poro\u010dil,\u00a0povratne informacije \u010dlanov panelov,\u00a0\u010dasovni okviri itd. Vse to naredi raven strokovnosti odlo\u010danja FWF neprimerljivo vi\u0161jo,\u00ab ocenjuje matematik.<\/p>\n
Recenzenti za pisanje poro\u010dil uporabljajo umetno inteligenco<\/p>\n
Pri nas recenzenti za pisanje poro\u010dil o projektih uporabljajo umetno inteligenco, kar lahko pripelje do napa\u010dnih zaklju\u010dkov, recenzije pa so nestrokovne in neustrezne za ocenjevanje projektov, meni sogovornik.<\/p>\n
\u00bbV primerjavi s FWF bi morali prazna, z umetno inteligenco generirana poro\u010dila, ki sem jih prejel od ARIS za svojo prijavo za leto 2025, zavre\u010di. Recenzente bi bilo treba izklju\u010diti kot o\u010ditno nekompetentne, vse projekte pa ponovno oceniti,\u00ab je oster Kostenko.<\/p>\n
To se kljub njegovim opozorilom ni zgodilo. Nacionalni znanstveni skladi po Evropi se nagibajo k temu, da se umetne inteligence ne uporablja v nobeni fazi evaluacije, toda direktorica ARIS-a Tja\u0161a Dobnik, kot izhaja iz njenih pojasnil za Info360, v tem ne vidi te\u017eav:<\/p>\n
\u00bbRecenzenti so orodja umetne inteligence lahko uporabljali v skladu z vnaprej dolo\u010denimi pogoji, in sicer da so v primeru uporabe orodij umetne inteligence pridobljene podatke pregledali, kriti\u010dno ovrednotili in navedli reference umetne inteligence.\u00ab<\/p>\n
Dodaja, da morata recenzenta (za vsak projekt sta dva) oceno uskladiti, nato pa je podvr\u017eena pregledu znanstvenih urednikov.\u00a0<\/p>\n
\u00bbTo pomeni, da kon\u010dna ocena nikakor ni rezultat umetne inteligence.\u00ab<\/p>\n
Konflikt interesov\u00a0<\/p>\n
Dr. Kostenko tudi opozarja, da pri nas ne deluje sistem povratnih informacij od strokovnjakov v panelih do prijaviteljev, na podlagi \u010desar\u00a0bi slednji projekte lahko\u00a0izbolj\u0161ali.\u00a0To v Avstriji dobro deluje, pri nas pa se \u010dlani panela na njegove pripombe glede uporabe umetne inteligence sploh niso odzvali.<\/p>\n
Tudi seznam za izbor recenzentov je povsem neustrezen, je pisal direktorici.<\/p>\n
\u00bbPo trenutnih pravilih seznam recenzentov nastane na podlagi predlogov vodij programov. Ob vsem spo\u0161tovanju se mi zdi to velik konflikt interesov. Ko so mene prosili za predloge, sem bil \u0161okiran.\u00ab<\/p>\n
Gre namre\u010d za evidenten konflikt interesov- seznam recenzentov oblikujejo tisti (vodje raziskovalnih programov), ki lahko tudi sami konkurirajo na razpisih. Obstaja torej mo\u017enost, da na seznam uvrstijo sebi bli\u017enje oziroma naklonjene kolege.<\/p>\n
Direktorica Dobnik\u00a0odgovarja, da so v zbirko recenzentov vklju\u010deni (tudi) tisti iz tujine. Sicer pa da,\u00a0<\/p>\n
\u00bbugotavljanje nasprotij interesov in ravnanje v tem primeru dolo\u010da splo\u0161ni akt o strokovnih telesih ARIS, ki se dosledno uporablja v vseh ocenjevalnih postopkih.\u00ab<\/p>\n
Zanimalo nas je, ali se po mnenju Kostenka sredstva ARIS-a za raziskovalne projekte ne delijo po meritokratskih na\u010delih zaradi pomanjkljivosti sistema, ali tudi zaradi klientelizma oziroma korupcije?<\/p>\n
\u00bbNedvomno je sistem velika te\u017eava, bil je vzpostavljen \u017ee davno in doslej ni bilo resnih sprememb ali izbolj\u0161av. Seveda to\u00a0o\u010ditno ustvarja tudi mo\u017enosti za zlorabe.\u00ab<\/p>\n
Gre za obliko protesta<\/p>\n
Direktorica Dobnik pravi, da se postopki izvedbe javnih razpisov nadgrajujejo in da \u0161tevilo prijav po letih nara\u0161\u010da. A Kostenko ima dovolj \u2013 na razpise se ve\u010d ne prijavlja, interakcije z ARIS je zmanj\u0161al na minimum. Gre za obliko protesta.<\/p>\n
\u00bbPo mojem mnenju bi moral biti ARIS zaskrbljen, da nekateri najmo\u010dnej\u0161i raziskovalci (v tem pogledu nisem edini) ne vidijo ve\u010d smisla v prijavljanju na njihove razpise. Upam, da bo moja odlo\u010ditev poslala mo\u010dan signal ne le ARIS-u, temve\u010d tudi znanstveni skupnosti v Sloveniji.\u00ab<\/p>\n
Ne vidi namre\u010d pripravljenosti za ve\u010dje spremembe ne pri direktorici, ne pri znanstvenem svetu ARIS-a kot najvi\u0161jem strokovnem in svetovalnem organu (vodi ga dr. Slavko Splichal), ne pri ministrstvu za visoko \u0161olstvo, znanost in inovacije.<\/p>\n
In kaj je rezultat? Slab\u0161a znanost, kot bi sicer lahko bila.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS) je lani skupaj razdelila okoli 370 milijonov evrov, od tega…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":73069,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[23043,23042,124,62,37,58,60,38,23044,1396],"class_list":["post-73068","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-aleksey-kostenko","tag-aris","tag-ljubljana","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tjasa-dobnik","tag-umetna-inteligenca"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116481463751994220","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/73068","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=73068"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/73068\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/73069"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=73068"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=73068"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=73068"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}