{"id":73156,"date":"2026-04-28T10:10:09","date_gmt":"2026-04-28T10:10:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/73156\/"},"modified":"2026-04-28T10:10:09","modified_gmt":"2026-04-28T10:10:09","slug":"prazgodovinska-jelka-iz-cadrga-se-predstavlja-v-slovenskem-etnografskem-muzeju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/73156\/","title":{"rendered":"Prazgodovinska jelka iz \u010cadrga se predstavlja v Slovenskem etnografskem muzeju"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Subfosilne jelke iz \u010cadrga veljajo predvidoma za najstarej\u0161o tovrstno najdbo v Sloveniji in v \u0161ir\u0161em evropskem prostoru,” so sporo\u010dili iz muzeja. Foto: SEM<\/p>\n

Razstava, ki je nastala v avtorstvu Slovenskega etnografskega muzeja in Oddelka za lesarstvo Biotehni\u0161ke fakultete Univerze v Ljubljani, je na ogled do 6. septembra.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Razstava predstavlja presenetljivo zgodbo o naravoslovni najdbi jelovih debel, starih ve\u010d kot 6000 let, ki so jih leta 2023 na\u0161li v mulju in blatu \u010dadr\u0161kega kala v ob\u010dini Tolmin. “Subfosilne jelke iz \u010cadrga veljajo predvidoma za najstarej\u0161o tovrstno najdbo v Sloveniji in v \u0161ir\u0161em evropskem prostoru,” so sporo\u010dili iz muzeja.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t“\u010cude\u017e iz \u010cadrga”: med odkopom kalov na\u0161li ve\u010d kot 6500 let staro jelko<\/a><\/p>\n

Neposreden stik s prazgodovinskim lesom
Vsebina razstave se navezuje na stalno postavitev muzeja \u010clovek in \u010das: Od ponedeljka do ve\u010dnosti, kjer je med najdbami v poglavju Ali \u010das plasti? razstavljen vzorec te prazgodovinske jelke.<\/p>\n

Posebnost razstave Prazgodovinska jelka iz \u010cadrga: Z raziskavami do znanja je neposreden stik s prazgodovinskim jelovim lesom. Razstava obiskovalce popelje skozi celoten proces, od naklju\u010dnega odkritja prazgodovinske jelke v mulju do natan\u010dnih naravoslovnih analiz in datiranja z ume\u0161\u010danjem v \u0161ir\u0161i znanstveni prostor. “Najdena debla nosijo v sebi mnoga sporo\u010dila o rasti jelk in njihovem naravnem okolju. Da bi dragoceni jelki vdihnili novo \u017eivljenje, so v sodobnosti umetniki dobro ohranjen les preoblikovali zlasti v glasbila,” so \u0161e navedli v muzeju.<\/p>\n

Najdba tako zdru\u017euje razli\u010dne stroke in \u0161tevilne posameznike, ki so ustvarili zgodbo o prepletanju daljne preteklosti in sedanjosti z mislijo na prihodnost. Med razstavljenimi predmeti sta med drugim pi\u0161\u010dal in vetrna harfa, izdelana iz lesa prazgodovinske jelke, na ogled pa je tudi filmska vinjeta o odkritju prazgodovinskih \u010dadr\u0161kih jelk in izdelavi violine iz tega dragocenega lesa ter predstavitev postopka dendrokronolo\u0161ke analize lesa na oddelku za lesarstvo ljubljanske biotehni\u0161ke fakultete.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tNapovednik 6560<\/p>\n

Plod interdisciplinarnega sodelovanja
Pri pripravi razstave so sodelovali Polona Sketelj (kustosinja za stavbarstvo, notranjo opremo in bivalno kulturo v muzeju), Maks Merela, Angela Balzano in Da\u0161a Krape\u017e (ljubljanska Biotehni\u0161ka fakulteta), Jani Kutin (najditelj, skrbnik lesa, kmet in glasbenik) ter Samo Kutin (glasbenik in izdelovalec glasbil). Na odprtju je z avtorsko glasbo na violini, izdelani iz lesa prazgodovinske jelke iz \u010cadrga, nastopila Enja Grabrijan. Oblikovanje razstave podpisuje Maja Kocjan.<\/p>\n

Zgodbo o jelkah dopolnjuje in poglablja sklepni del razstave o naravoslovnih raziskavah predmetov iz muzejskih zbirk, ki sta ga v sodelovanju s \u0161tevilnimi raziskovalnimi ustanovami zasnovala kustosa iz muzeja Bojana Rogelj \u0160kafar in Marko Frelih. Ta del razstave razkriva, kako nam sodobno naravoslovje pomaga razumeti nevidne plasti preteklosti. Na razstavi so predstavljene razli\u010dne metode za analize barvnih plasti in lesa \u0161tirih poslikanih panjskih kon\u010dnic. “Na podlagi pridobljenih rezultatov je mogo\u010de oblikovati smernice za konservatorske postopke za ohranjanje njihove pri\u010devalnosti, v prihodnosti pa morda celo ugotoviti izvor predmetov,” pi\u0161e v napovedi.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tDendrokronolo\u0161ka analiza lesa<\/p>\n

Edinstvena zbirka papirnatih islamsko-afri\u0161kih talismanov
V okviru razstave so poudarjeni tudi rezultati analiz edinstvene zbirke papirnatih islamsko-afri\u0161kih talismanov. Pomembne podatke je muzej pridobil tudi iz dveh vzorcev iz Egipta, in sicer glinastega kipca boga Harpokrata in mumificiranega dela \u010dlove\u0161ke noge. “Pridobljeni rezultati odpirajo nove poti za interpretacijo muzejske dedi\u0161\u010dine s pomo\u010djo najsodobnej\u0161ih tehnologij,” so \u0161e sporo\u010dili iz muzeja.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"“Subfosilne jelke iz \u010cadrga veljajo predvidoma za najstarej\u0161o tovrstno najdbo v Sloveniji in v \u0161ir\u0161em evropskem prostoru,” so…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":73157,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[23066,23065,2603,59,61,23067,62,37,58,60,38,9013],"class_list":{"0":"post-73156","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-jani-kutin","9":"tag-jelka-iz-cadrga","10":"tag-razstava","11":"tag-republic-of-slovenia","12":"tag-republika-slovenija","13":"tag-samo-kutin","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-slovenski-etnografski-muzej"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116481794046734447","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/73156","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=73156"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/73156\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/73157"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=73156"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=73156"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=73156"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}