{"id":73621,"date":"2026-04-28T18:59:12","date_gmt":"2026-04-28T18:59:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/73621\/"},"modified":"2026-04-28T18:59:12","modified_gmt":"2026-04-28T18:59:12","slug":"popoldne-v-burki-zvecer-v-tragediji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/73621\/","title":{"rendered":"Popoldne v burki, zve\u010der v tragediji"},"content":{"rendered":"

\"Rado<\/p>\n

Vloga doktorja Pube Fabrizczyja, pravnega zastopnika firme Glembaj, v drami Gospoda Glembajevi velja za eno njegovih najznamenitej\u0161ih igralskih stvaritev.\u00a0\/ Foto: Ikonoteka SLOGI\/Gledali\u0161ki muzej<\/p>\n

Popoldne v burki, zve\u010der v tragediji<\/p>\n

Nadarjenost Rada \u017deleznika je pri komaj petnajstih letih odkril vodja igralske \u0161ole Hinko Nu\u010di\u010d, ko je na ljubljanski Mestni trg pri\u0161el kupovat kravato.<\/p>\n

\n 27. 04. 2026, 14.00\n <\/p>\n

Besedilo: Tanja Ker\u0161manc<\/p>\n

Po tem, kako je postal dramski igralec, se Rado \u017deleznik kar precej razlikuje od svojih igralskih kolegov. Pri komaj petnajstih letih je namre\u010d njegovo nadarjenost odkril re\u017eiser Hinko Nu\u010di\u010d, ki je na ljubljanski Mestni trg pri\u0161el kupit kravato. Fant, ki mu je pomagal pri izbiranju, je vzbudil njegovo pozornost tako zaradi svoje zunanjosti kot vljudnega in uglajenega vedenja ter lepega glasu in \u010diste izgovarjave.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Rade<\/p>\n

Legende slovenskega gledali\u0161\u010da<\/p>\n

Slovenski puntar, ki se je rodil prezgodaj in dom na\u0161el \u0161ele v tujini<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Rado \u017deleznik se je 29. marca 1894 v Ljubljani rodil Tereziji in Fran\u010di\u0161ku \u017delezniku, ki je bil \u010devljar. Kon\u010dal je tri razrede gimnazije, potem bil vajenec v Sku\u0161kovi modni trgovini. Tam ga je leta 1909 sre\u010dal igralec in vodja dramske \u0161ole Hinko Nu\u010di\u010d in ga povabil na izobra\u017eevanje v svojo \u0161olo. Pri\u0161el je \u0161e isti ve\u010der in \u010dez dober mesec na javnem nastopu Nu\u010di\u010devih gojencev v Narodnem domu \u017ee igral naslovno vlogo v igri Bratranec. Po tem uspe\u0161nem nastopu so ga \u0161e isto leto, jeseni 1909, komaj petnajstletnega sprejeli v ansambel De\u017eelnega gledali\u0161\u010da v Ljubljani. Svoje znanje je v sezoni 1911\/12 izpopolnjeval v ugledni Ottovi dramski \u0161oli na Dunaju. Po letu dni so ga na priporo\u010dilo njegovega profesorja Baumgartnerja anga\u017eirali v bavarskem mestu Passau, v sezoni 1913\/14 pa v nem\u0161kem gledali\u0161\u010du v \u017datcu na Moravskem. Malo je manjkalo, da bi nadarjeni mladeni\u010d postal \u010dlan gledali\u0161\u010da Kaisergarten na Dunaju in s tem za vselej nem\u0161ki igralec. A je to prepre\u010dil za\u010detek svetovne vojne, zaradi \u010desar se je vrnil domov v Ljubljano. Doma\u010de gledali\u0161\u010de je bilo \u017ee zaprto, zato se je pridru\u017eil Antonu Cerarju – Danilu, ki je v sezoni 1914\/15 ustanovil Malo gledali\u0161\u010de v ljubljanskem Mestnem domu. Leta 1915 je bil \u017deleznik mobiliziran in v vojski pre\u017eivel naslednja tri leta, do oktobra 1918.<\/p>\n

Izredno \u0161irok razpon vlog<\/p>\n

Po kon\u010dani vojni je bil \u017deleznik igralec z izredno \u0161irokim razponom vlog. Enako uspe\u0161no je igral v doma\u010dih in tujih dramah ter komedijah. Zaradi takratnega obse\u017enega repertoarja in majhnega \u0161tevila igralcev je moral tako v Ljubljani kot v Mariboru in drugod upodabljati \u0161tevilne in zelo razli\u010dne vloge, tudi manj pomembne. Z nekaterimi je \u017ee zgodaj opozoril nase, nekatere pa spadajo med najpomembnej\u0161e vzpone slovenskega igralstva v dvajsetih in prvi polovici tridesetih let prej\u0161njega stoletja. S posebno prizadevnostjo je oblikoval zlasti Cankarjeve like.<\/p>\n

\"Rado<\/p>\n

S posebno prizadevnostjo je oblikoval zlasti Cankarjeve like. \/ Foto: wikipedija<\/p>\n

Ko je jeseni 1918 Hinko Nu\u010di\u010d obnavljal ljubljanski ansambel, se je med prvimi oglasil \u017deleznik in prav tako tedaj, ko je Nu\u010di\u010d snoval novo slovensko gledali\u0161\u010de v Mariboru. Sicer pa je \u017deleznik v prvih letih po vojni pogosto menjaval gledali\u0161ke odre. V sezoni 1918\/19 so ga anga\u017eirali v ljubljanski Drami \u00bbza mladostne in juna\u0161ke vloge\u00ab, leta 1919 je nekaj mesecev igral v Osijeku, od leta 1919 do 1921 na povabilo Hinka Nu\u010di\u010da v Mariboru in v sezoni 1921\/22 spet v ljubljanski Drami. V sezoni 1922\/23 ga je igralsko zdru\u017eenje poslalo v Celje, da bi tam pripravil temelje za poklicno gledali\u0161\u010de. Pri igralskem zdru\u017eenju je bil aktiven od ustanovitve, v prvih povojnih letih je tudi pou\u010deval v njegovi dramski \u0161oli.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Silvij<\/p>\n

Legende slovenskega gledali\u0161\u010da<\/p>\n

Usodno vabilo v Trst: Kobal od ljubiteljskega igralca do Bor\u0161tnikove nagrade<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Od otroka do star\u010dka<\/p>\n

Kon\u010dno se je leta 1923 za nekaj \u010dasa ustalil v Mariboru in v drugem slovenskem poklicnem gledali\u0161\u010du ostal \u0161est sezon. Pavel Rasberger, igralec, re\u017eiser in publicist, je opisal, da je v tem obdobju \u017deleznik igral vse \u2013 od otroka do devetdesetletnega star\u010dka, od beb\u010dka do junaka, od mladega princa do ostarelega barona \u2026 V nedeljo popoldne je nastopal v burki, zve\u010der pa v mra\u010dni tragediji. Slovel je po dobrem smislu za humor, vendar se je dobro zna\u0161el tudi pri upodabljanju zapletenih psiholo\u0161kih likov v Strindbergovih dramah ali v odrskih priredbah romanov Dostojevskega. Po zaslugi svojega izredno \u0161irokega igralskega razpona je \u017deleznik enako uspe\u0161no igral v dramah in komedijah, doma\u010dih in svetovnih, klasi\u010dnih in sodobnih. Znal je biti ne\u017een ljubimec ali \u0161aljivec, najbli\u017eje pa so mu bile ostro karakterizirane dramske postave. Rad je upodabljal nevsakdanje zna\u010daje, pri katerih je lahko uporabljal svoj dar za intimno komiko, grotesko in oblikovanje drobnih psiholo\u0161kih odtenkov. Svoj talent je oplajal z nenehnim prizadevnim delom in z \u017eeljo po izpopolnjevanju. Ni bil samo domiseln in vsestransko uporaben, temve\u010d tudi delaven, vesten in nevsiljiv gledali\u0161ki delavec. Tudi \u010de ni igral glavne vloge, so ga omenjali med prvimi. Celo France Koblar, ki velja za najstro\u017ejega presojevalca na\u0161ega gledali\u0161\u010da tistega \u010dasa, v vseh letih ni zapisal niti ene slabe besede o njem. Tudi kot \u010dlovek je bil \u017deleznik izredno priljubljen med kolegi, veljal je za izvrstnega dru\u017eabnika in vselej ustre\u017eljivega tovari\u0161a, za duhovitega in zelo o\u010darljivega \u010dloveka. Posebej so poudarjali njegov \u010disti zna\u010daj, delavoljnost, vedrino in humor. Na drugi strani pa je bil hkrati nagnjen k mra\u010dnemu, skrivnostnemu, okultnemu, kar je s pridom uporabljal tudi pri oblikovanju odrskih likov.<\/p>\n

\"Rado<\/p>\n

Kot Ton\u010dek v predstavi Divji lovec pisatelja Frana Sale\u0161kega Fin\u017egarja, ki so jo na odru ljubljanske Drame uprizorili v sezoni 1930\/31. \/ Foto: Ikonoteka SLOGI\/Gledali\u0161ki muzej<\/p>\n

Zlasti v Mariboru je veliko re\u017eiral (ve\u010d kot 40 predstav), tako veseloigre, burke in operete kot tudi zahtevnej\u0161a dramska dela, tako doma\u010da kot evropske uspe\u0161nice in klasiko. Poleg tega je prevedel ve\u010d kot deset lahkotnej\u0161ih dramskih besedil.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Josip<\/p>\n

Legende slovenskega gledali\u0161\u010da<\/p>\n

Potujo\u010di komik slovenskega odra, ki je smeh izvabljal z najresnej\u0161im obrazom<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Po letu 1928 je bil v zadnjih \u0161estih letih svojega \u017eivljenja eden najbolj priljubljenih in cenjenih \u010dlanov ljubljanske Drame. Na njenem odru je preigral najzna\u010dilnej\u0161e cankarjanske odrske like, med njimi \u00bbvagabunda\u00ab Maksa in \u017eurnalista \u0160\u010duko, umetnika in \u00bbrazbojnika\u00ab Petra ter u\u010ditelja Hvastjo. Med deli Williama Shakespeara je upodobil lik Laerta v Hamletu in Demetrija v Snu kresne no\u010di. V uprizoritvah Georgea Bernarda Shawa je bil dauphin Karl v Sveti Ivani, \u0161e posebno pa je bil opazen kot stotnik v vojni drami Konec poti Roberta Cedrica Sherriffa. Zadnje leto \u017eivljenja je zaradi bolezni manj nastopal. Zadnja vloga, ki jo je na\u0161tudiral, je bil \u0161ef agencije v komediji Wilhelma Raorta Waterloo, katere premiera na odru ljubljanske Drame je bila konec novembra 1934.<\/p>\n

\"Rado<\/p>\n

Leta 1931 je v groteski Zeleni kakadu dramatika Arthurja Schnitzlerja, ki so jo uprizorili v ljubljanski Drami, upodobil Henrija. \/ Foto: Ikonoteka SLOGI\/Gledali\u0161ki muzej<\/p>\n

Kot mnogi na\u0161i igralci tistega \u010dasa je svoj pravi svet odkril ob obiskih re\u017eiserja Branka Gavelle, ko je med drugim upodobil slikarja Aurela v Ledi, \u0161e pred tem pa svojo znamenito stvaritev v drami Miroslava Krle\u017ee Gospoda Glembajevi, doktorja Pubo Fabrizczyja, pravnega zastopnika firme Glembaj. Prav v tej vlogi ga je ob\u010dinstvo tudi zadnji\u010d ob\u010dudovalo na odrskih deskah, in sicer 5. maja 1935 v Ljubljani ter dva dni pozneje v Celju. Umrl je v Ljubljani 7. junija 1935.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Vloga doktorja Pube Fabrizczyja, pravnega zastopnika firme Glembaj, v drami Gospoda Glembajevi velja za eno njegovih najznamenitej\u0161ih igralskih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":73622,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[23167,23164,23166,114,2307,23165,124,150,23162,62,37,58,60,38,4675,23163,115],"class_list":{"0":"post-73621","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-cankarjevi-liki","9":"tag-dramska-umetnost","10":"tag-dramske-vloge","11":"tag-entertainment","12":"tag-gledalisce","13":"tag-hinko-nucic","14":"tag-ljubljana","15":"tag-maribor","16":"tag-rado-zeleznik","17":"tag-si","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenia","20":"tag-slovenija","21":"tag-slovenscina","22":"tag-slovenska-kultura","23":"tag-slovenski-igralec","24":"tag-zabava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116483874046350937","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/73621","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=73621"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/73621\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/73622"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=73621"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=73621"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=73621"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}