{"id":73672,"date":"2026-04-28T20:16:09","date_gmt":"2026-04-28T20:16:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/73672\/"},"modified":"2026-04-28T20:16:09","modified_gmt":"2026-04-28T20:16:09","slug":"globalna-energetska-kriza-uhaja-iz-nadzora-svet-se-pripravlja-na-scenarij-ki-ga-nihce-ni-zelel-niti-izreci","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/73672\/","title":{"rendered":"Globalna energetska kriza uhaja iz nadzora, svet se pripravlja na scenarij, ki ga nih\u010de ni \u017eelel niti izre\u010di"},"content":{"rendered":"

\u0160e pred nekaj meseci je ameri\u0161ki minister za energetiko Chris Wright obiskoval Evropo, prepri\u010deval vlade, naj ne prehajajo na obnovljive vire, grajal podnebne politike in na ves glas hvalil prednosti fosilnih goriv. Pari\u0161ki sporazum o toplogrednih plinih je imenoval utopijo, vse scenarije, ki ka\u017eejo na zmanj\u0161anje in kon\u010dni konec uporabe nafte, premoga in plina, pa rutinsko zavra\u010dal in trdil, da se \u00bbnikoli ne bo zgodilo\u00ab. Samo mesec in pol po ameri\u0161ko-izraelskih napadih na Iran<\/a>, ki so povzro\u010dili globalno naftno krizo, se odvajanje od naftnih virov izka\u017ee kot najbolj pametna mo\u017ena odlo\u010ditev na svetu, prav tako kot za\u0161\u010dita pred prihodnjimi energetskimi zlomi.<\/p>\n

To ni prvi\u010d, da ameri\u0161ki predsednik\u00a0Donald Trump<\/a> s svojimi narcisoidnimi in destruktivnimi potezami dose\u017ee ravno nasprotni u\u010dinek od tistega, ki ga \u017eeli, vra\u010danje ameri\u0161ke energetske prevlade v svetu na temelju nafte, plina in premoga pa mu je bil eden najpogosteje razgla\u0161enih ciljev. Z vojno v Iranu pa je naredil ravno nasprotno: hitro pospe\u0161il propad dobe fosilnih goriv in svet prisilil v \u0161e hitrej\u0161i prehod na obnovljive vire energije, s \u010dimer je najve\u010djo korist pravzaprav dal Kitajski, absolutnemu vodilnemu v tem segmentu. Kitajska elektri\u010dne in hibridne avtomobile, vetrne elektrarne in son\u010dne tehnologije v zadnjem mesecu izva\u017ea bolj kot kadarkoli v zgodovini, prav zaradi zaprte Hormu\u0161ke o\u017eine in kroni\u010dnega zastoja v nemotenem pretoku petine svetovne nafte in plina.<\/p>\n

V kolik\u0161ni meri je naftna kriza globalno resna, pri\u010da nedavni primer iz Tokia: ena od japonskih televizijskih mre\u017e je v teh dneh kot glavno novico predvajala prihod tankerja, polnega nafte iz Zdru\u017eenih dr\u017eav. Ta anekdoti\u010dna novica, bolj zna\u010dilna za Kubo ali nekdanjo Jugoslavijo kot za zgledno in industrijsko visoko razvito dr\u017eavo, se je pojavila tudi na naslovnicah japonskih \u010dasopisov. Situacija je, skratka, skrajno dramati\u010dna: brez surove nafte iz Perzijskega zaliva japonske rafinerije \u017ee nevarno presihajo. Zaprtje Hormu\u0161ke o\u017eine \u017ee tedne povzro\u010da zastoje, nujne intervencije in praznjenje tankov po vsem svetu.<\/p>\n

\"FILE<\/p>\n

FILE PHOTO: A Geneva Fuelling Services (GFS) staff member refuels an aircraft with jet fuel at Cointrin Airport, amid tensions in the Strait of Hormuz, in Geneva, Switzerland, April 24, 2026. REUTERS\/Denis Balibouse\/File Photo FOTO: Denis Balibouse Reuters<\/p>\n

Nezmo\u017enost uvoza z Bli\u017enjega vzhoda \u017ee povzro\u010da resno pomanjkanje kerozina (goriva za letala), kurilnega olja (za ladje) in dizelskega goriva (izjemno pomembnega za kmetijstvo in cestni transport) v Evropi in Aziji. To ozko grlo se iz dneva v dan poslab\u0161uje z eksponentno rasto\u010do \u0161kodo: vsak dan, ko klju\u010dna bli\u017enjevzhodna pomorska pot za prevoz fosilnih goriv ostaja zaprta, je po opozorilu investicijske banke Goldman Sachs huj\u0161i od prej\u0161njega.<\/p>\n

V prvi fazi vojne je iranski izvoz nafte tekel razmeroma nemoteno<\/p>\n

Ob opazovanju zastoja v pogajanjih v Islamabadu in igre ma\u010dke in mi\u0161i med ameri\u0161kimi in iranskimi delegacijami celotno svetovno gospodarstvo trenutno zadr\u017euje dih. Trgi ostajajo zasidrani v neupravi\u010denem zaupanju in samozadovoljstvu, cene nafte in plina pa \u0161e ne odra\u017eajo resnosti krize, za katero je vodja svetovne agencije za energijo Fatih Birol dejal, da je \u00bbnajve\u010dja v zgodovini in ve\u010dja od vseh prej\u0161njih skupaj\u00ab. \u010ce pa dogovor o Hormu\u0161ki o\u017eini \u0161e nekaj \u010dasa ostane nedosegljiv, bodo tudi tak\u0161ne besede pre\u0161ibke. Tak\u0161no stanje dolgoro\u010dno ne ustreza niti Iranu, \u010deprav ajatolov re\u017eim uporablja proizvodnjo energetske krize kot svojo najmo\u010dnej\u0161o karto po ameri\u0161ko-izraelskih raketnih napadih.<\/p>\n

\"V<\/p>\n

V Bagdadu 28. aprila 2026 FOTO: Ahmad Al-rubaye Afp<\/p>\n

V prvi fazi vojne je iranski izvoz nafte tekel razmeroma nemoteno in dr\u017eavi zagotavljal prihodke od energije, klju\u010dne za njeno gospodarstvo. Blokada pomorskega prometa, ki jo je uvedel Donald Trump, pa je spremenila polo\u017eaj: Teheran zdaj do\u017eivlja mo\u010dan padec izvoza nafte, plina, jekla in umetnih gnojil. Vpra\u0161anje \u010dasa je, kdaj bodo iranska skladi\u0161\u010da surove nafte postala prenapolnjena, kar bo Teheran prisililo v zapiranje vrtin in pove\u010danje dolgoro\u010dne \u0161kode. To Iran spodbuja k sporazumu, ki mora vklju\u010devati ponovno odprtje Hormu\u0161ke o\u017eine, vendar je odpornost iranskega proizvodnega sektorja bistveno ve\u010dja kot zahodnega. Konec leta 2019 so pre\u017eiveli celo situacijo, ko jim je izvoz zaradi sankcij in blokade padel s skoraj 3 na pol milijona sod\u010dkov na dan.<\/p>\n

Zdru\u017eene dr\u017eave lahko prenesejo bistveno manj kot Iran<\/p>\n

Zdru\u017eene dr\u017eave lahko prenesejo bistveno manj kot Iran: cene bencina so rekordno narasle, vmesne volitve so \u010dez nekaj mesecev, zgodovina pa ka\u017ee, da noben ameri\u0161ki predsednik ali njegova stranka nikoli ni zmagala, ko so bile cene bencina nad \u0161tirimi dolarji za galono. Trump ima \u0161e zelo malo manevrskega prostora, da pravo\u010dasno zni\u017ea cene goriva, vendar \u010de se Hormu\u0161ka o\u017eina ne odpre do za\u010detka maja, to ne bo ve\u010d pomagalo, saj bodo cene do jeseni zagotovo mo\u010dno narasle.<\/p>\n

\"Hormu\u0161ka<\/p>\n

Hormu\u0161ka o\u017eina FOTO: Zx Igd<\/p>\n

Vrhunec porabe goriva v letu in sezona velikih potovanj je tradicionalno poletje. \u010ce v tem obdobju pride do dodatnega divjanja, ni ve\u010d pomembno niti vpra\u0161anje, ali bo republikanska stranka izgubila en ali dva doma kongresa: analiti\u010dne ocene \u017ee zdaj dajejo ve\u010d kot 50-odstotno\u00a0verjetnosti tak\u0161nemu scenariju.<\/p>\n

Vloga Evrope v ameri\u0161ko-iranskem konfliktu je stranska in pasivna, vendar kljub temu najbolj trpi zaradi rasto\u010dih cen goriva in negotovosti glede oskrbe z ogljikovodiki. Nekaj evropskih letalskih dru\u017eb, vklju\u010dno z nem\u0161ko Lufthanso in nizozemskim KLM, \u017ee mo\u010dno zmanj\u0161uje \u0161tevilo letov, da bi prihranile kerozin. Cene dizelskega goriva so mo\u010dno narasle in \u0161kodujejo ne le dru\u017einskim prora\u010dunom, temve\u010d tudi kmetijskemu in ribi\u0161kemu sektorju ter prevoznikom in industriji. Rafinerije po EU se \u017ee precej trudijo zagotoviti dovolj surove nafte, da bi prepre\u010dile poglabljanje krize.<\/p>\n

Spomini na leto 2022 in velike pomanjkanja zaradi ruske invazije na Ukrajino<\/p>\n

Spomini na leto 2022 in velike pomanjkanja zaradi ruske invazije na Ukrajino v Nem\u010diji so \u0161e zelo sve\u017ei, mnogi pa vedo, da si niti najmo\u010dnej\u0161e gospodarstvo EU ne more privo\u0161\u010diti drugega velikega energetskega \u0161oka v manj kot petih letih. Ni\u010d bolje ni niti v Franciji: najve\u010dja naftna dru\u017eba v dr\u017eavi, TotalEnergies, je pravkar opozorila, da bi zaprtje Hormu\u0161ke o\u017eine v maju in juniju lahko dr\u017eavo pripeljalo do kroni\u010dnega zastoja. \u00bbNe morete ostati brez 20 odstotkov nafte in plina brez pomembnih posledic,\u00ab je sporo\u010dil francoski energetski velikan.<\/p>\n

Tudi podzemna skladi\u0161\u010da zemeljskega plina v Evropi so \u017ee kriti\u010dno nizka in vpra\u0161anje je, ali jih bo mogo\u010de dopolniti do naslednje kurilne sezone. \u00bbVojna v Iranu ima neposreden vpliv na na\u0161e gospodarstvo in se mora \u010dim prej kon\u010dati,\u00ab je izjavil nem\u0161ki kancler Friedrich\u00a0Merz. Te besede jasno odra\u017eajo vse ve\u010dji bes evropskih 27 dr\u017eav \u010dlanic zaradi vojne, ki sta jo spro\u017eila Trump in Netanyahu, Evropa pa trpi njene posledice.<\/p>\n

\u010ce kmalu ne bo dogovora s Teheranom, bi Trump lahko sprejel republikanski poraz na jesenskih vmesnih volitvah kot gotovo dejstvo in nadaljeval to vojno v nedogled. Cena nafte bi v tem primeru lahko dosegla celo 250 dolarjev za sod (kar je dvakrat ve\u010d od trenutne ravni), problemi z oskrbo pa bi postali ogromni. Velika recesija, nekontrolirana inflacija, rasto\u010de obrestne mere in geopoliti\u010dna nestabilnost bi se v trenutku raz\u0161irili po svetu.<\/p>\n

Preve\u010d katastrofi\u010dne napovedi? Spomnite se le sveta pred \u0161estimi meseci in poskusite nazaj ugotoviti, ali ste upali na karkoli od tega, kar trenutno do\u017eivljamo, poro\u010da Slobodna Dalmacija.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u0160e pred nekaj meseci je ameri\u0161ki minister za energetiko Chris Wright obiskoval Evropo, prepri\u010deval vlade, naj ne prehajajo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":73673,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[5560,409,5522,3589,4334,4915,333,3718,911,1256,462,2493,37,38,64,5561,63],"class_list":{"0":"post-73672","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-borzna-analiza","9":"tag-donald-trump","10":"tag-energenti","11":"tag-energetska-kriza","12":"tag-energija","13":"tag-hormuska-ozina","14":"tag-iran","15":"tag-iran-in-zda","16":"tag-kitajska","17":"tag-kriza","18":"tag-nafta","19":"tag-rusija-ukrajina","20":"tag-slovene","21":"tag-slovenscina","22":"tag-svet","23":"tag-svetovni-trg","24":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116484176849413568","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/73672","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=73672"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/73672\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/73673"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=73672"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=73672"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=73672"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}