{"id":73788,"date":"2026-04-28T22:57:08","date_gmt":"2026-04-28T22:57:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/73788\/"},"modified":"2026-04-28T22:57:08","modified_gmt":"2026-04-28T22:57:08","slug":"je-v-sodobnih-pogledih-na-razvoj-ljubljane-gradnja-stolpnic-smiselna","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/73788\/","title":{"rendered":"Je v sodobnih pogledih na razvoj Ljubljane gradnja stolpnic smiselna?"},"content":{"rendered":"

Pred dnevi je potekala javna obravnava odloka o ob\u010dinskem podrobnem prostorskem na\u010drtu 16 Baragovo semeni\u0161\u010de in Gospodarsko razstavi\u0161\u010de. Obmo\u010dje, ki ga obravnava odlok, sega na severu do Linhartove ceste, na zahodu do Dunajske in na jugu do Vilharjeve. Na vzhodu meji na obstoje\u010do pozidavo ob Valjhunovi in Detelovi ulici ter obmo\u010dje na\u010drtovanega zahodnega dela severnega mestnega parka ob Navju. V OPPN je predvidena gradnja \u0161estih stavb s pripadajo\u010dimi ureditvami. Med njimi so ob kri\u017ei\u0161\u010du Dunajske in Linhartove na\u010drtovane hotelska, poslovna in stanovanjska stavba, ki jo sestavljajo dva stolpa in ni\u017eji povezovalni del, ob kri\u017ei\u0161\u010du Dunajske in Vilharjeve pa je predvidena gradnja stolpnice z dodatno sejemsko in kongresno dvorano.<\/p>\n

Med na\u010drtovanimi projekti za Be\u017eigradom izpostavljamo vi\u0161inske poudarke. V Ljubljani je bilo po Neboti\u010dniku v mestu zgrajenih 118 stolpnic, visokih od 42 do 89 metrov. Za gradnjo novih med 75 in 100 metri vi\u0161ine je predvidenih okoli 14 stolpnic, kar vklju\u010duje tudi tiste, ki so v gradnji.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\"Je<\/p>\n

Janez Ko\u017eelj<\/p>\n

arhitekt, nekdanji profesor in ljubljanski pod\u017eupan za podro\u010dje urbanizma<\/p>\n

Stolpnice je primerno graditi samo na posebej izbranih mestih in za posebej premi\u0161ljene namene oziroma kombinacije funkcij po prerezu glede na \u0161ir\u0161o in o\u017ejo okolico, kot jih dolo\u010dajo razli\u010dna merila primernosti. Visoke in \u0161e posebej najvi\u0161je stavbe naj bi torej ne stale tam niti ne imele tak\u0161ne vi\u0161ine in oblike, kot bi to \u017eeleli investitorji bodisi zaradi dobi\u010dka bodisi presti\u017ea. V tak\u0161nem primeru celovito in urejeno na\u010drtovanje mesta hitro razpade. Zato morata na\u010drtovanje lokacij in dolo\u010danje vi\u0161in v procesu razporejanja prostorskih poudarkov in to\u010dk posebnih zgostitev izhajati iz tehtnega premisleka in dolgoro\u010dnega pogleda na celovit razvoj mesta za vsak primer posebej, pri \u010demer se naslanjamo na deset posebnih pravil in omejitev. V Ljubljani razporejamo stolpnice po vi\u0161ini v tri skupine, do 60, 80 in 100 metrov, kar je tudi najve\u010dja dovoljena vi\u0161ina, poravnana z grajskim stolpom. Ni\u017eje so primernej\u0161e za stanovanja, vi\u0161je za poslovne stavbe, najvi\u0161je za me\u0161ano rabo. Nove stolpnice praviloma dopolnjujejo obstoje\u010de, razpostavljene vzdol\u017e vpadnic zaporedoma ob kri\u017ei\u0161\u010dih ali gru\u010dasto v snopih, pri \u010demer je vi\u0161ina prilagojena tako sosednjim kot merilu okolice. Stolpnice so torej za\u017eelene, \u010de ne prevladujejo nad mestom, \u010de s primernim zgo\u0161\u010danjem zmanj\u0161ujejo njegovo \u0161iritev in podpirajo javni prevoz, \u010de vklju\u010dujejo razli\u010dne uporabnike in dejavnosti, \u010de so energetsko u\u010dinkovite in izbolj\u0161ujejo kakovost bivanja, \u010de imajo \u010dim manj\u0161o zazidano povr\u0161ino in zato \u010dim ve\u010d zelenja na prepustnih tleh stavbnega zemlji\u0161\u010da.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\"Je<\/p>\n

mag. Polona Filipi\u010d Goren\u0161ek<\/p>\n

arhitektka in izredna profesorica<\/p>\n

na Fakulteti za arhitekturo UL<\/p>\n

V sodobnih pogledih na razvoj Ljubljane je gradnja stolpnic smiselna, vendar le kot del premi\u0161ljene in celostne prostorske politike. Ume\u0161\u010danje vi\u0161inskih stavb ne sme biti splo\u0161en model rasti, temve\u010d selektivno orodje razvoja na klju\u010dnih lokacijah: ob vpadnicah, prometnih vozli\u0161\u010dih, razvojnih conah in obmo\u010djih prestrukturiranja. Tak pristop je strokovno utemeljen, saj je mesto nujno razvijati navznoter in ga zgo\u0161\u010devati, ne pa \u0161iriti na nepozidana zemlji\u0161\u010da.<\/p>\n

Razvoj Ljubljane je zgodovinsko potekal vzdol\u017e vpadnic. Tudi ume\u0161\u010danje visoke gradnje vzdol\u017e mestnih osi ima jasno kontinuiteto. Neboti\u010dnik arhitekta \u0160ubica in Severna vrata arhitekta Miheli\u010da so \u017ee zgodaj vzpostavili vi\u0161inske poudarke vzdol\u017e Slovenske ceste. Smelo je, da te osi tudi danes razumemo kot najprimernej\u0161i prostor za ve\u010djo gostoto in ume\u0161\u010danje novih vi\u0161inskih poudarkov.<\/p>\n

Temeljni cilj mora ostati zgo\u0161\u010devanje znotraj mestnega obro\u010da ob hkratnem varovanju zelenih klinov, vedut, silhuete starega mesta in dominantne vloge ljubljanskega gradu. Visoke stavbe so pomemben instrument trajnostnega urbanizma, saj na omejeni parceli ustvarijo ve\u010d stanovanj, delovnih mest in programov brez dodatnega poseganja v krajino. S tem zmanj\u0161ujejo pritisk suburbanizacije, avtomobilsko odvisnost ter stro\u0161ke nove infrastrukture.<\/p>\n

Visoka gradnja sama po sebi ni problemati\u010dna, \u010de je premi\u0161ljeno vpeta v delovanje mesta. Stolpnica mora biti mestotvorna, z aktivnim parterjem, kakovostno urejenim odprtim predprostorom ter me\u0161anjem funkcij po prerezu. Kot tak\u0161na lahko deluje kot vertikalno mesto v malem. Zato je pri njenem ume\u0161\u010danju klju\u010dno, kako jo integrirati v povezan urbani sistem, ki se vzpostavlja predvsem na ravni javnega parterja. Ni vpra\u0161anje zgolj vi\u0161ina stolpnice, temve\u010d predvsem na\u010din, kako se s svojo \u00bbnogo\u00ab vpne v javni prostor, ga soustvarja ter spodbuja uli\u010dno \u017eivljenje, medtem ko njena krona sooblikuje prepoznavno mestno silhueto. V sredi\u0161\u010du se ohranja merilo zgodovinskega mesta, z gradacijo vi\u0161in iz sredi\u0161\u010da proti zunanjemu obro\u010du, kjer so prostorske in prometne kapacitete ve\u010dje.<\/p>\n

Pojav visoke gradnje kot simbola mo\u010di in kapitala pogosto vzbuja strokovne dileme. Brez investicijskega kapitala \u017eal ni urbanega razvoja. Pomembno je, kako zasebno investicijsko pobudo prevesti tudi v javno korist. \u010ce stolpnica upo\u0161teva merila ume\u0161\u010danja \u2013 dostopnost, prometno zmogljivost, oson\u010denost, vedute in druga \u2013 ter hkrati ustvari nov trg, park, ulico ali zagotovi dodatna parkirna mesta za \u0161ir\u0161o okolico, potem je visoka gradnja legitimen razvojni model. Kot opozarja teoretik Harvey, grajeno okolje ni le posledica ekonomsko-politi\u010dnih interesov, temve\u010d jih lahko tudi aktivno oblikuje za ve\u010djo socialno povezanost in kakovost \u017eivljenja.<\/p>\n

\"Je<\/p>\n

dr. Milo\u0161 Kosec<\/p>\n

arhitekt in docent na Fakulteti
za arhitekturo UL<\/p>\n

Stolpnica je zna\u010dilna tipologija gradnje dvajsetega stoletja, vendar pa to ne pomeni, da je danes nujno zastarela ali nesmiselna. Kjer je na voljo malo prostora in so potrebe po programu velike, lahko stolpnica tudi danes pomeni razbremenitev javnih povr\u0161in ali kvalitetno zgo\u0161\u010devanje javnih in poslovnih programov (po mojem so danes manj primerne za stanovanjsko funkcijo). Vendar pa odlo\u010ditev za gradnjo stolpnic pomeni tudi odgovornost za skrbno zasnovo javnega parterja in javnih programov v pritli\u010dju. Ljubljana ima skoraj stoletno tradicijo gradnje stolpnic, ki so bile smiselno ume\u0161\u010dene v urbano celoto, do nekako sredine prvega desetletja tega stoletja. V preteklih desetletjih pa so se nove stolpnice za\u010dele ume\u0161\u010dati v prostor tudi zaradi te\u017enje po maksimalnem izkoristku razpolo\u017eljive povr\u0161ine, \u010deprav niso povsod smiselne. Pretirano zgo\u0161\u010devanje zaradi odsotnosti gradnje javnih programov in ustreznih zelenih povr\u0161in lahko povzro\u010da celo velike probleme (npr. v \u0160i\u0161ki). Gradnja stolpnice bi skratka morala pomeniti tudi bolj kvalitetno zasnovo javnega prostora v parterju, ki je spro\u0161\u010den na ra\u010dun velike gostote programov v vi\u0161ino. V konceptu postavljanja stolpnic v mesto gotovo izstopa Dunajska cesta, ki je od Bavarskega dvora do obvoznice \u017ee iz \u010dasa modernizma zasnovana kot vpadnica z vertikalami, ki so nekoliko odmaknjene od prometnice. V tem smislu so stolpnice na obmo\u010dju Gospodarskega razstavi\u0161\u010da ustrezne, vendar pa je treba dosledno poskrbeti tudi za predvideno izvedbo zelenih povr\u0161in in javno dostopnost trgov na obmo\u010dju Gospodarskega razstavi\u0161\u010da, ki bi morali biti ne glede na sejemsko dejavnost odprtega zna\u010daja in bi tako lahko predstavljali ustrezen javni prostor za nove programe v tem delu mesta.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\"Je<\/p>\n

mag. Bla\u017e Babnik Romaniuk<\/p>\n

arhitekt iz biroja Obrat<\/p>\n

Ni te\u017eko razumeti, zakaj so stolpnice vedno v sredi\u0161\u010du pozornosti \u2013 so posebne med stavbami, z vi\u0161ino in oblikovanjem mo\u010dno ozna\u010dujejo prostor in so velik in\u017eenirski podvig. \u010ce se bolj natan\u010dno posvetimo stavbni tipologiji, pa stolpnica ni ve\u010d tako izjemna in jo te\u017eko lo\u010dimo od prostostoje\u010dega ali vila bloka. Stolpnica se od teh tipologij lo\u010di le v tem, da mo\u010dno izkori\u0161\u010da in vpliva na svoje dru\u017ebeno, grajeno in naravno okolje.<\/p>\n

Klju\u010dno vpra\u0161anje ni, ali je stolpnica uporabna tipologija, temve\u010d ali nosilna sposobnost dru\u017ebenega in materialnega okolja prenese izgradnjo in obratovanje stolpnic. Kljub za\u017eelenemu zgo\u0161\u010danju poselitve je okoljska cena gradnje stolpnic danes te\u017eko upravi\u010dljiva. Stolpnice so tehnolo\u0161ko in materialno zahtevne ter potratne, neposredno mo\u010dno obremenijo infrastrukturno mre\u017eo, ne da bi prispevale kaj bistvenega za razvoj javnega prostora in \u017eivljenja v svoji okolici. Prete\u017eno so odvisne od obstoje\u010dega javnega prostora in storitev \u0161ir\u0161ega urbanega okolja, ki pa bi ga bilo mogo\u010de ustvariti z ve\u010d ni\u017ejimi stavbami.<\/p>\n

Premi\u0161ljeno ume\u0161\u010danje stolpnic v prostor je zato pomembno, a \u0161e pomembneje je premisliti, ali je stolpnica sprejemljiv na\u010din razvoja mesta s \u0161ir\u0161ega dru\u017ebenega in okoljskega konteksta. Stolpnica namre\u010d ni le visoka stavba z visokim okoljskim vplivom, temve\u010d tudi finan\u010dni mehanizem, marketin\u0161ka poteza ali donosna nalo\u017eba. Z upo\u0161tevanjem na\u0161ih okoli\u0161\u010din \u2013 nedostopnost stanovanj, skoraj ni\u010dna zavezanost zasebnih investicij javnemu dobremu in okoljska kriza \u2013 bi bilo bolje razmi\u0161ljati o druga\u010dnih na\u010dinih razvoja mesta.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\"Je<\/p>\n

Marko Peterlin<\/p>\n

arhitekt iz In\u0161tituta za politike prostora<\/p>\n

V zadnjih letih je Ljubljana dobila precej novih neboti\u010dnikov in pred tremi leti sem o tem za Dnevnik \u017ee napisal kolumno, ki jo, ker je \u0161e vedno aktualna, na kratko povzemam. Neboti\u010dniki kot izstopajo\u010de stavbe praviloma izzovejo izrazite reakcije me\u0161\u010danov, v glavnem z vidika videza oziroma vi\u0161ine. Tudi urbanisti pri nas neboti\u010dnike \u0161e vedno obravnavajo predvsem vizualno, kot vi\u0161inske poudarke, in to z vidika dokaj ozke doktrine: stati morajo na kri\u017ei\u0161\u010dih ve\u010djih cest in dobro je, da se jih vidi vzdol\u017e pomembnej\u0161ih cest ali ulic.<\/p>\n

A urbanizem ne skrbi samo za videz mesta, pa\u010d pa za usklajeno na\u010drtovanje vseh njegovih podsistemov. Neboti\u010dniki pomenijo zgostitev stanovalcev ali delovnih mest na majhnem prostoru, in zelo pomembno je, kam tak\u0161no zgostitev umestimo. Veliko uporabnikov potrebuje veliko infrastrukture, pa tudi parke, vrtce, \u0161ole, knji\u017enice. Nerodno ume\u0161\u010dena zgostitev lahko povzro\u010di visoke infrastrukturne stro\u0161ke, pa tudi veliko nepotrebnih poti.<\/p>\n

Po eni strani je dobro, da so neboti\u010dniki \u010dim bli\u017eje obstoje\u010di zmogljivi infrastrukturi, po drugi strani pa je treba poskrbeti za kakovostno bivanje njihovih uporabnikov. \u010cim bolj\u0161i zrak, \u010dim manj hrupa, dovolj odprtega prostora z visokimi drevesi. Kri\u017ei\u0161\u010da prometnih cest, kamor se najpogosteje ume\u0161\u010dajo neboti\u010dniki, se v tem smislu ne obnesejo dobro. Bolj\u0161e so lokacije v bli\u017eini zmogljivega javnega prometa, a odmaknjene od kri\u017ei\u0161\u010d.<\/p>\n

Morda je torej \u010das za prevetritev urbanisti\u010dnih doktrin pri ume\u0161\u010danju neboti\u010dnikov in prilagoditev sodobnim konceptom v javni promet usmerjenega razvoja. Nenazadnje so nam kar doma\u010di, saj so bila nekako tako ume\u0161\u010dena sredi\u0161\u010da sosesk v \u0161estdesetih in sedemdesetih letih prej\u0161njega stoletja. \u2002<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pred dnevi je potekala javna obravnava odloka o ob\u010dinskem podrobnem prostorskem na\u010drtu 16 Baragovo semeni\u0161\u010de in Gospodarsko razstavi\u0161\u010de.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":73789,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[3492,124,62,37,58,60,38,23200,23201],"class_list":{"0":"post-73788","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-anketa","9":"tag-ljubljana","10":"tag-si","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenia","13":"tag-slovenija","14":"tag-slovenscina","15":"tag-stolpnice","16":"tag-stolpnice-v-ljubljani"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116484810062309964","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/73788","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=73788"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/73788\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/73789"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=73788"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=73788"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=73788"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}