{"id":73794,"date":"2026-04-28T23:00:19","date_gmt":"2026-04-28T23:00:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/73794\/"},"modified":"2026-04-28T23:00:19","modified_gmt":"2026-04-28T23:00:19","slug":"programski-placebo-vse-za-dobro-pocutje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/73794\/","title":{"rendered":"Programski placebo –\u00a0Vse za dobro po\u010dutje"},"content":{"rendered":"

\nNaro\u010di<\/a>
\n se na redna tedenska ali mese\u010dna obvestila o novih prispevkih na na\u0161i spletni strani!<\/p>\n

V 90. letih prej\u0161njega stoletja, ko so osebni ra\u010dunalniki postali osrednji del gospodinjstev, se je pojavila nova vrsta industrije: digitalna alkimija. Obljubljala je nekaj nemogo\u010dega \u2013 da lahko s programsko opremo nadgradimo strojno opremo ali s klikom na gumb popravimo tiso\u010de napak, ki v resnici sploh niso obstajale. Od razvpitega primera SoftRAM 95 do agresivnega WinFixerja je zgodovina ra\u010dunalni\u0161tva polna programov, ki so v najbolj\u0161em primeru po\u010deli ni\u010d, v najslab\u0161em pa resno ogrozili stabilnost sistema.<\/p>\n

\"Na<\/p>\n

Na embala\u017ei programa SoftRAM 95 so bili uradni logotipi, ki so namigovali na podporo Microsofta.<\/p>\n

Kralj ni\u010dvrednih programskih pripomo\u010dkov je bil SoftRAM 95. Njegova zgodba je osupljiva kronika pohlepa in tehnolo\u0161ke naivnosti, ki se je za\u010dela v \u010dasu, ko je bil osebni ra\u010dunalnik \u0161e vedno eksoti\u010den in drag kos opreme. Sredi 90. let, ko je svet mrzli\u010dno pri\u010dakoval izid operacijskega sistema Windows 95, so se uporabniki soo\u010dali z veliko te\u017eavo, saj so bili takratni pomnilni\u0161ki \u010dipi izjemno dragi, nov sistem pa je bil ob svojem delovanju precej po\u017ere\u0161en. Rainer Poertner in Daniel Taylor sta to prilo\u017enost izkoristila s podjetjem Syncronys Softcorp, ki sta ga z zapletenimi finan\u010dnimi manevri in prevzemi slamnatih podjetij lansirala na borzo Nasdaq, \u0161e preden je bil njun izdelek sploh pripravljen za trg. Obljubljala sta magijo: namesto nakupa drage strojne opreme lahko uporabniki preprosto kupijo njun program za pi\u010dlih 30 ameri\u0161kih dolarjev, ta pa bo z napredno tehnologijo stiskanja podatkov podvojil kapaciteto obstoje\u010dega delovnega pomnilnika. Izdelek je na trg pri\u0161el z mojstrsko zavajajo\u010dim marketingom. Na embala\u017ei programa SoftRAM 95 so se bohotili napisi o podvojitvi zmogljivosti in uradni logotipi, ki so dajali vtis, da Microsoft izdelek neposredno podpira. Agresivno ogla\u0161evanje v vplivnih revijah je ustvarilo iluzijo legitimnosti, zaradi \u010desar so ljudje v trgovinah dejansko stali v vrstah za programsko opremo, ki naj bi jim prihranila stotine dolarjev za nakup strojne opreme. Prodajne \u0161tevilke so bile vrtoglave, saj so v nekaj mesecih prodali ve\u010d kot 700.000 izvodov, kar je vrednost podjetja v enem letu pognalo z nekaj centov na ve\u010d kot 30 dolarjev za delnico.<\/p>\n

\"Namesto<\/p>\n

Namesto kompleksne kode za stiskanje podatkov je SoftRAM 95 imel le ble\u0161\u010de\u010do fasado, na kateri so se premikali kazalci in prikazovali napa\u010dno stanje sistema.<\/p>\n

Vendar se je ble\u0161\u010de\u010da fasada za\u010dela podirati, ko so strokovnjaki nem\u0161ke ra\u010dunalni\u0161ke revije c\u2019t in neodvisni razvijalci, kot je Mark Russinovich, program razstavili do zadnje vrstice kode. Njihove ugotovitve so bile naravnost \u0161okantne, saj se je izkazalo, da tisto, kar je Syncronys prodajal kot prelomno inovacijo, sploh ni obstajalo. Raziskava je razkrila, da program v resnici ni vseboval nobenega algoritma za stiskanje pomnilnika, temve\u010d je bila ve\u010dina kode le kozmeti\u010dno spremenjena razli\u010dica brezpla\u010dnih pomo\u017enih programov, ki jih je Microsoft delil razvijalcem za osnovno upravljanje navideznega pomnilnika. Namesto kompleksne kode za stiskanje podatkov so odkrili le preprost grafi\u010dni vmesnik, ki je premikal kazalce na zaslonu in uporabniku lagal o stanju sistema. Program je bil v resnici le vizualna prevara; edina stvar, ki jo je SoftRAM dejansko naredil, je bila pove\u010dava sistemske izmenjalne datoteke na trdem disku, kar bi lahko z nekaj kliki brezpla\u010dno storil vsak uporabnik operacijskega sistema Windows, vendar to ni imelo nobene zveze s pravo podvojitvijo pomnilnika RAM. Razkritje je povzro\u010dilo popoln kaos na trgu in spro\u017eilo veri\u017eno reakcijo preiskav. Ameri\u0161ka agencija za za\u0161\u010dito potro\u0161nikov (FTC) je ugotovila, da je \u0161lo za namerno zavajanje javnosti, agencija za vrednostne papirje pa je za\u010dela preiskovati sumljive borzne posle ustanoviteljev. Poertner in Taylor sta se sprva branila s trditvami, da sta tudi sama \u017ertvi prevarane zunanjih programerjev, a dokazi so bili neizprosni. Preden je podjetje Syncronys na koncu neslavno propadlo in bilo leta 1998 izbrisano z borze, je prodalo za 14 milijonov dolarjev licenc.<\/p>\n

\"WinFixer<\/p>\n

WinFixer je bil eden vidnej\u0161ih digitalnih izsiljevalcev.<\/p>\n

Z razmahom interneta po letu 2000 je placebo programska oprema postala zlobnej\u0161a. Predstavljajte si leto 2005. Sedite pred ra\u010dunalnikom, brskate po takratnem spletu in nenadoma va\u0161 zaslon preplavi kri\u010de\u010de rde\u010de opozorilo. Videti je kot uradno obvestilo operacijskega sistema Windows, ki v pani\u010dnem tonu sporo\u010da, da je va\u0161 ra\u010dunalnik v kriti\u010dnem stanju in da je bilo odkritih na stotine nevarnih napak. V tem trenutku se niste sre\u010dali z virusom v klasi\u010dnem smislu, temve\u010d z digitalnim izsiljevalcem, ki je v zgodovino stopil pod imenom WinFixer. Program je bil mojster prevare, pravi volk v ov\u010dji ko\u017ei. Namesto da bi tiho kradel va\u0161e podatke, je stavil na psiholo\u0161ki pritisk in strah. Program je izvedel skeniranje, ki je vedno trajalo ravno toliko \u010dasa, da je ustvarilo ob\u010dutek temeljitosti. Na koncu ste dobili seznam kriti\u010dnih sistemskih napak. V resnici so bili to le nepomembni za\u010dasni dokumenti ali celo popolnoma izmi\u0161ljeni vnosi. Ko ste v skrbeh kliknili na gumb za popravilo, ste WinFixerju nevede na ste\u017eaj odprli vrata. Ironija je bila v tem, da bi program kriti\u010dne napake na\u0161el celo na popolnoma novem ra\u010dunalniku, ki sploh \u0161e ni bil povezan z omre\u017ejem. Njegov edini namen je bil, da vas pripelje do zadnjega koraka: obrazca za vnos \u0161tevilke kreditne kartice, s katero bi pla\u010dali ve\u010d deset ameri\u0161kih dolarjev za re\u0161itev te\u017eav, ki sploh niso obstajale.<\/p>\n

\"\u00bbScareware\u00ab<\/p>\n

\u00bbScareware\u00ab programi se v dana\u0161njem \u010dasu najpogosteje pojavljajo na telefonih.<\/p>\n

WinFixer je bil izjemno vztrajen in agresiven gost. \u010ce ste posku\u0161ali zapreti njegovo okno, sta se v ozadju odprli dve novi. \u010ce ste ga posku\u0161ali izbrisati, se je ob pomo\u010di lukenj v takratnem brskalniku Internet Explorer pogosto samodejno namestil nazaj ob naslednjem zagonu. Za celotno operacijo je stala mre\u017ea podjetij od Belizeja do Ukrajine, ki so se spretno izogibala roki pravice, dokler se v igro ni vpletla ameri\u0161ka Zvezna komisija za trgovino. Po dolgih pravnih bitkah in zamrznitvah sredstev so spletne strani WinFixerja kon\u010dno ugasnile, protivirusni programi pa so ga za\u010deli neusmiljeno blokirati. Danes WinFixer velja za arhetip tistega, kar imenujemo scareware oziroma stra\u0161ilna programska oprema. \u010ceprav so sodobni operacijski sistemi postali precej varnej\u0161i, njegova zapu\u0161\u010dina \u017eivi dalje v obliki la\u017enih obvestil na pametnih telefonih ali prevarantskih klicev tehni\u010dne podpore. Zgodba o WinFixerju ostaja najbolj\u0161i opomin, da v digitalnem svetu najve\u010dja nevarnost pogosto ni ta, ki tiho uni\u010duje datoteke, ampak tista, ki najglasneje kri\u010di, da vas \u017eeli re\u0161iti.<\/p>\n

V kategorijo scareware programov spada tudi PC Optimizer Pro. \u010ce je bil WinFixer v svetu digitalnih prevar agresiven razbojnik, je bil PC Optimizer Pro uglajen prevarant v dragi obleki. Njegova zgodba se je za\u010dela za pohodom WinFixerja, v obdobju, ko so se uporabniki vedno bolj zavedali nevarnosti virusov, hkrati pa so bili obsedeni s hitrostjo delovanja svojih naprav. PC Optimizer Pro je izkoristil prav to \u017eeljo po \u010distem in hitrem ra\u010dunalniku ter se predstavil kot profesionalno orodje za vzdr\u017eevanje sistema. Zgodba tega programa se obi\u010dajno ni za\u010dela z glasnim opozorilom, temve\u010d s tiho in z zahrbtno namestitvijo. Pogosto se je v ra\u010dunalnike prikradel kot ne\u017eelen sopotnik brezpla\u010dnih programov, ki so jih uporabniki prena\u0161ali s spleta. Ko se je enkrat naselil v sistem, je PC Optimizer Pro spro\u017eil svojo predstavo. Zagnal je ble\u0161\u010de\u010d postopek skeniranja, ki je z dramati\u010dnimi barvami in grafi prikazoval, kako je register poln smeti in kako posameznikova zasebnost visi na nitki. V resnici so bili ti rezultati pogosto povsem nesmiselni ali pa so kot kriti\u010dne napake ozna\u010devali povsem obi\u010dajne za\u010dasne datoteke, ki sploh niso vplivale na hitrost delovanja.<\/p>\n

\"PC<\/p>\n

PC Optimizer Pro je nekatere \u00bbte\u017eave\u00ab odpravil brezpla\u010dno, medtem ko je za domnevno optimizacijo zahteval nakup licence.<\/p>\n

Njegova past je bila preprosta: program je ponudil, da bo nekatere te\u017eave popravil brezpla\u010dno, za domnevno popolno optimizacijo pa je zahteval nakup licence. \u0160tevilni uporabniki so v upanju, da bo njihov ra\u010dunalnik ponovno deloval kot nov, nasedli in pla\u010dali za programsko opremo, ki v resnici ni po\u010dela ni\u010desar koristnega. \u0160e ve\u010d, PC Optimizer Pro je bil pogosto tako globoko zasidran v operacijski sistem, da je njegovo nenehno delovanje v ozadju ra\u010dunalnik dejansko upo\u010dasnilo, kar je bilo popolno nasprotje tistemu, kar je obljubljal v svojem imenu. Pritisk javnosti in strokovnjakov za kibernetsko varnost je s\u010dasoma obrodil sadove. Zaradi zavajajo\u010dih trditev in agresivnih metod \u0161irjenja so ga vodilna varnostna podjetja za\u010dela ozna\u010devati kot potencialno neza\u017eelen program. Njegov ugled je dokon\u010dno propadel v \u0161tevilnih spletnih forumih in objavah, kjer so si uporabniki izmenjevali navodila, kako se znebiti te digitalne nadloge. PC Optimizer Pro se je s\u010dasoma umaknil s prizori\u0161\u010da, a je za seboj pustil pomembno lekcijo: prava optimizacija ra\u010dunalnika se nikoli ne zgodi s klikom na ble\u0161\u010de\u010d oglas, ki trdi, da bo s \u010dude\u017eno pali\u010dico re\u0161il vse va\u0161e te\u017eave.<\/p>\n

\"Ko<\/p>\n

Ko je bil register operacijskega sistema Windows \u0161e precej okoren, so cveteli programi za brisanje odve\u010dnih vnosov v njem.<\/p>\n

Naslednja kategorija placebo programov so \u010distilci registra (angl. registry cleaners). Gre za orodja za vzdr\u017eevanje sistema, ki so ve\u010d let zavajala uporabnike po vsem svetu. Vse se je za\u010delo v zlatih \u010dasih Oken 95 in 98, ko je bil sistemski register, osrednja zbirka podatkov, kjer operacijski sistem hrani vse nastavitve, precej okoren. Takrat je veljalo prepri\u010danje, da vsak odve\u010den vnos v registru upo\u010dasnjuje ra\u010dunalnik, zato so se pojavili prvi programi, ki so obljubljali, da bodo z enim klikom pometli digitalni prah in stroju povrnili prvotno hitrost. V tistem obdobju so bila ta orodja videti kot \u010dude\u017ena palica. Uporabniki so z navdu\u0161enjem opazovali, kako programi najdejo tiso\u010de praznih poti in zastarelih klju\u010dev, ki so ostali po brisanju starih iger ali programov, vendar se je z razvojem operacijskega sistema Windows, predvsem s prihodom razli\u010dic XP in kasneje 7, arhitektura registra spremenila. Ta je postal izjemno robusten in tistih nekaj kilobajtov odve\u010dnih podatkov za procesor ni ve\u010d predstavljalo bremena. Kljub temu se je industrija \u010distilcev registra takrat \u0161ele zares razplamtela, saj so podjetja ugotovila, da je strah pred neredom v ra\u010dunalniku odli\u010den prodajni produkt.<\/p>\n

Placebo, ki to ni bil<\/p>\n

Eden najhuj\u0161ih \u00bbnategov\u00ab v svetu programske opreme je bil SoftRAM 95, ki naj bi programsko \u00bbstisnil\u00ab pomnilnik in ga tako pove\u010dal. Pa ga ni.<\/p>\n

Stiskalnik podatkov na disku pa je to neko\u010d dejansko u\u010dinkovito naredil. Stacker je bil program, ki so ga nadebudni doma\u010di ra\u010dunalni\u010darji v devetdesetih letih z veseljem uporabljali, saj je vedno premajhen disk, na primer zmogljivosti 20 MB (da, megabajtov), odvisno od vrste podatkov na njem, lahko pove\u010dal celo za 100 %. Danes je stiskanje podatkov, \u010de si ga \u017eelimo, standardno vgrajeno v datote\u010dne sisteme, na primer NTFS v Windows 11 ali Server.<\/p>\n

\"Programski<\/p>\n

Trg so preplavili programi, ki so uporabljali agresivno barvno lestvico, od rumene do krvavo rde\u010de, da bi prikazali stopnjo ogro\u017eenosti sistema, \u010deprav je \u0161lo le za nepomembne ostanke v registru. Veliko teh programov je mejilo na zlonamerno programsko opremo; ponujali so brezpla\u010dno skeniranje, ki je vedno na\u0161lo usodne napake, za dejansko \u010di\u0161\u010denje pa so zahtevali drage naro\u010dnine. Najve\u010dja ironija je bila, da so ti \u010distilci pogosto povzro\u010dili ve\u010d \u0161kode kot koristi. Ker so bili preve\u010d agresivni, so v\u010dasih izbrisali klju\u010de, ki so bili klju\u010dni za delovanje posameznih gonilnikov ali programov, kar je vodilo do zloglasnih modrih zaslonov smrti in sesutja sistema. Vrhunec skepticizma je nastopil, ko je celo Microsoft za\u010del javno svariti pred uporabo tovrstnih orodij, \u010de\u0161 da lahko nepopravljivo po\u0161kodujejo operacijski sistem. Danes so \u010distilci registra skoraj povsem utonili v pozabo ali pa so postali le majhen, neopazen del \u0161ir\u0161ih programskih paketov za optimizacijo, saj sodobni operacijski sistemi sami skrbijo za svojo higieno.<\/p>\n

\"Stare<\/p>\n

Stare prevare se vedno znova pojavljajo v sodobnej\u0161i obliki. Tovrstni primer je PC Cleaner z la\u017eno tehni\u010dno podporo.<\/p>\n

Svet digitalne varnosti se nenehno spreminja, vendar nekatere prevare ostajajo presenetljivo trdo\u017eive, \u010deprav preoblikovane v sodobnej\u0161e oblike. Med najbolj razvpitimi primeri so tako imenovani programi za la\u017eno tehni\u010dno podporo, ki so svojo zlato dobo do\u017eiveli z aplikacijami, kot je bil PC Cleaner. Ameri\u0161ka zvezna komisija za trgovino (FTC) je v sodelovanju z dr\u017eavo Florida leta 2014 izvedla obse\u017eno operacijo proti mre\u017ei podjetij, ki so z la\u017enimi storitvami za \u010di\u0161\u010denje ra\u010dunalnikov od potro\u0161nikov izvabila ve\u010d kot 120 milijonov ameri\u0161kih dolarjev. Prevara, ki je merila predvsem na starej\u0161e dr\u017eavljane, je delovala prek zavajajo\u010dih spletnih oglasov za brezpla\u010dno skeniranje virusov. Ti programi, kot sta PC Cleaner Pro in PC Vitalware, so bili zasnovani tako, da so vedno odkrili na tiso\u010de te\u017eav, pri \u010demer so povsem nenevarne datoteke, kot so pi\u0161kotki ali za\u010dasne datoteke, prikazali kot kriti\u010dne gro\u017enje. Ko so \u017ertve nasedle za\u010detni vabi in kupile poceni programsko opremo za nekaj deset dolarjev, se je prevara \u0161ele za\u010dela. Kupci so bili pozvani, naj pokli\u010dejo telefonsko \u0161tevilko za tehni\u010dno pomo\u010d, kjer so jih prevzeli agresivni tr\u017eniki. Ti so \u017ertve prepri\u010dali, da so njihove te\u017eave izjemno resne in zahtevajo oddaljeni dostop do ra\u010dunalnika. Ko so prevaranti pridobili nadzor, so si izmislili nove napake in uporabnike prisilili v nakup dragih servisnih paketov ali celo do\u017eivljenjskih naro\u010dnin, ki so stale ve\u010d sto dolarjev.<\/p>\n

FTC je proti vpletenim podjetjem in posameznikom, med katerimi je bil izpostavljen Robert Deignan, direktor podjetja Inbound Call Experts, dosegel sodno prepoved delovanja in zaplembo premo\u017eenja. Danes se je narava teh prevar preselila v spletne brskalnike, kjer namesto namestitvenih programov pogosto sre\u010dujemo celozaslonske oglase, ki trdijo, da je sistem oku\u017een z virusi, in ponujajo telefonsko \u0161tevilko za pomo\u010d. Kljub spremembi platforme ostaja jedro prevare enako kot v obdobju PC Cleanerja. Temelji na manipulaciji \u010dustev in izkori\u0161\u010danju zaupanja v tehnolo\u0161ke avtoritete. Najbolj\u0161a obramba pred tak\u0161nimi programi sta kriti\u010dna presoja in zavedanje, da legitimna podjetja nikoli ne uporabljajo ustrahovalnih taktik ali nenadnih pojavnih oken za prodajo svojih storitev. Redno posodabljanje operacijskega sistema in uporaba priznanih varnostnih re\u0161itev sta povsem dovolj, da tak\u0161ni la\u017eni \u010distilci ostanejo le neprijeten spomin na preteklost digitalnega sveta.<\/p>\n

\"Programi,<\/p>\n

Programi, ki obljubljajo izbolj\u0161anje trdo\u017eivosti baterije, bolj\u0161e hlajenje procesorja ali pove\u010danje zmogljivosti pomnilnika RAM, se pojavljajo \u0161e danes.<\/p>\n

Ko danes govorimo o optimizaciji pametnih telefonov in ra\u010dunalnikov, pogosto naletimo na aplikacije, ki obljubljajo \u010dude\u017eno pohitritev delovanja s \u010di\u0161\u010denjem delovnega pomnilnika ali hlajenjem procesorja. \u010ceprav so ti pripomo\u010dki privla\u010dni zaradi ble\u0161\u010de\u010dih animacij in gumbov za takoj\u0161njo re\u0161itev te\u017eav, njihovo dejansko delovanje pogosto meji na mit, v nekaterih primerih pa lahko napravi celo ve\u010d \u0161kode kot koristi. Pospe\u0161evalniki pomnilnika RAM (angl. RAM boosters) delujejo na principu, ki je tehni\u010dno resni\u010den, a prakti\u010dno nesmiseln, saj temeljijo na predpostavki, da je prazen delovni pomnilnik klju\u010d do hitre naprave. V resnici sodobni operacijski sistemi, kot je Android, iOS ali Windows, delujejo po na\u010delu, da je neizkori\u0161\u010den RAM pravzaprav potrata virov. Sistem samodejno zapolni pomnilnik z aplikacijami, ki jih pogosto uporabljate, da se te odprejo hitreje. Ko program za pohitritev nasilno zapre te procese, se morda sprosti nekaj megabajtov prostora, vendar mora procesor ob naslednjem zagonu aplikacije vlo\u017eiti dodatno energijo in \u010das, da podatke ponovno nalo\u017ei. To ne upo\u010dasni le uporabni\u0161ke izku\u0161nje, temve\u010d tudi hitreje prazni baterijo, saj mora naprava opravljati dvojno delo.<\/p>\n

Podobna zgodba se dogaja pri aplikacijah, ki obljubljajo hlajenje procesorja (angl. CPU coolers). Programska oprema nima fizi\u010dne mo\u010di, da bi neposredno vplivala na temperaturo strojne opreme, razen na en na\u010din \u2013 z omejevanjem dejavnosti. Ve\u010dina teh aplikacij le pregleda, kateri procesi najbolj obremenjujejo procesor, in jih izklopi. Te\u017eava je v tem, da se temperatura v sodobnih \u010dipih uravnava prek vgrajenih tipal in algoritmov operacijskega sistema, ki so veliko naprednej\u0161i od katerekoli aplikacije iz spletne trgovine. \u010ce je naprava vro\u010da zaradi igranja zahtevne igre ali hitrega polnjenja, nobena programska re\u0161itev ne more nadomestiti naravnega odvajanja toplote ali potrebe po kraj\u0161em premoru. Uporaba teh orodij je pogosto povezana tudi z vpra\u0161ljivo zasebnostjo in nadle\u017enim ogla\u0161evanjem. Ker gre za brezpla\u010dne pripomo\u010dke, avtorji zaslu\u017eek i\u0161\u010dejo v prikazovanju oglasov, ki dodatno obremenjujejo procesor in porabljajo podatke, kar je v popolnem nasprotju z obljubljeno optimizacijo. Namesto zana\u0161anja na zunanje re\u0161itve so najbolj\u0161a strategija za ohranjanje hitre naprave redno posodabljanje sistema, brisanje aplikacij, ki jih ne potrebujete ve\u010d, in ob\u010dasni ro\u010dni ponovni zagon. Tako dovolite napravi, da sama upravlja svoje vire, kot so si zamislili njeni in\u017eenirji.<\/p>\n

Tako nekdaj kot danes \u0161e vedno nasedamo praznim programskim obljubam, saj je ra\u010dunalnik za ve\u010dino \u010drna skrinjica. \u010ce program prika\u017ee vrte\u010d krogec in napis, da se izvaja optimizacija, ljudje verjamejo, da se nekaj dogaja. Tehnologija je zapletena, zato je uporabnike obi\u010dajno strah. Ko vidijo opozorilo o kriti\u010dni napaki, se odzovejo \u010dustveno, ne racionalno. Hkrati se ob uporabi in \u0161e bolj ob nakupu pojavi pravi placebo u\u010dinek. \u010ce nekdo pla\u010da 30 dolarjev za program, bo podzavestno prepri\u010dan, da njegov ra\u010dunalnik zdaj dela hitreje, \u010detudi so meritve enake. Zgodovina programa SoftRAM in njegovih naslednikov nas u\u010di pomembne lekcije: v svetu bitov in bajtov ni bli\u017enjic. Strojna mo\u010d je omejena s fiziko, stabilnost sistema pa z dobro kodo, ne s \u010dude\u017enimi programi. Danes, ko sta operacijska sistema Windows in macOS postala precej bolj\u0161a pri samodejnem vzdr\u017eevanju, se je trg teh programov preselil na mobilne naprave, a princip ostaja enak. Najbolj\u0161a optimizacija va\u0161e naprave je \u0161e vedno brezpla\u010dna: redno posodabljanje, previdnost pri name\u0161\u010danju neznane programske opreme in zdrava mera skepticizma.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Naro\u010di se na redna tedenska ali mese\u010dna obvestila o novih prispevkih na na\u0161i spletni strani! V 90. letih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":73795,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[5317,62,37,58,60,38,89,90],"class_list":{"0":"post-73794","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-tehnologija","8":"tag-fokus","9":"tag-si","10":"tag-slovene","11":"tag-slovenia","12":"tag-slovenija","13":"tag-slovenscina","14":"tag-technology","15":"tag-tehnologija"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116484821698639042","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/73794","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=73794"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/73794\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/73795"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=73794"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=73794"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=73794"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}