{"id":73931,"date":"2026-04-29T03:13:08","date_gmt":"2026-04-29T03:13:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/73931\/"},"modified":"2026-04-29T03:13:08","modified_gmt":"2026-04-29T03:13:08","slug":"trk-ljudske-volje-in-interesa-tujega-kapitala","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/73931\/","title":{"rendered":"Trk ljudske volje in interesa tujega kapitala"},"content":{"rendered":"<p>    <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/04\/20\/825827\/Orig-Hrastar1_cb-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/04\/20\/825827\/Orig-Hrastar1_cb-600.webp\" class=\"main-gallery-image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/1777432388_715_Wide-Hrastar1_cb-1000.webp.webp\" alt=\"Mateja A Hrastar- Redakcija Dnevnik 2024 - portreti za komentarje in kolumne - kolumnisti - komentatorji \u2013 novinarji - portret \/\/FOTO: Luka Cjuha\"\/><\/p>\n<p>Mateja A Hrastar, redakcija Dnevnika. Foto:\u00a0\u00a0Luka Cjuha<\/p>\n<p>Trk ljudske volje in interesa tujega kapitala<\/p>\n<p>Del Ljubljane, ki se trenutno res drasti\u010dno spreminja, je obmo\u010dje okoli \u017eelezni\u0161ke postaje. Obmo\u010dje, ki je do za\u010detka gradnje potni\u0161kega centra veljalo za degradirano, bo pridobilo nekaj svetovljanskega pridiha.<\/p>\n<p>                        29. 04. 2026, 00.00\n                    <\/p>\n<p> Mateja A. Hrastar\n                    <\/p>\n<p>Tudi zaradi stolpnic, ki bodo zrasle v njegovi okolici od Masarykove do Dunajske in naprej vse do kri\u017ei\u0161\u010da z Linhartovo. Ve\u010dina stolpnic, ki so \u017ee ali pa \u0161ele bodo zgrajene na tem obmo\u010dju, je delo tujih investitorjev: slova\u0161kih, mad\u017earskih, srbskih in v primeru zadnjih na\u010drtovanih stolpnic ob Gospodarskem razstavi\u0161\u010du tur\u0161kih. \u010ceprav investicije prina\u0161ajo kapital in razvoj, pa vedno ostaja dvom, ali projekti res sledijo potrebam mesta ali predvsem interesom investitorjev.<\/p>\n<p>Pri ve\u010dini dosedanjih projektov na obmo\u010dju javnost sicer ni imela ve\u010djih pripomb, saj je \u0161lo za del mesta, kjer tako reko\u010d ni prebivalcev. Ob zadnji predstavitvi dopolnjenega osnutka odloka o OPPN 16 Baragovo semeni\u0161\u010de in Gospodarsko razstavi\u0161\u010de pa se je izkazalo, da se poraja velik razkorak med \u017eeljami kapitalskih investitorjev in tam bivajo\u010dimi me\u0161\u010dani. Na\u010drtovani stolpnici ob Dunajski cesti, v katerih naj bi bili hotel in stanovanja, sta z vidika investitorjev in ob\u010dine logi\u010den korak v smeri urbanega razvoja. Za vsakdanjo izku\u0161njo ljudi, ki tam \u017eivijo, pa tovrsten razvoj ni samoumevno dobrodo\u0161el. Njihovi pomisleki niso a priori naravnani proti visokim stavbam, temve\u010d so zelo konkretni: parkiranje, promet, dostop do zelenih povr\u0161in in oson\u010denje stanovanj.<\/p>\n<p>Problem stolpnic ni nujno njihova vi\u0161ina, temve\u010d proces, skozi katerega nastajajo. \u017dupanstvo bo moralo dokazati, da zna razvoj usklajevati s kakovostjo bivanja me\u0161\u010danov in da vi\u0161ina stavb ni zgolj domena investitorjev.<\/p>\n<p>V primeru projekta kvart Baragovo semeni\u0161\u010de pa so odprli tudi vpra\u0161anje javnega interesa. Mesto bo glede na razpolo\u017eljivo dokumentacijo v infrastrukturo projekta vlo\u017eilo slabih 18 milijonov evrov, zasebni investitorji pa bodo za ureditev prometnih povezav in vse drugo, kar sodi zraven, prispevali le milijon. Kot so na javni razgrnitvi opozorili prebivalci, bo to infrastruktura za stolpnici in hotel, se pravi za kvadraturo investitorja in manj za prebivalce, ki tam \u017ee bivajo. \u00bbProjekt predstavlja klasi\u010den primer asimetri\u010dnega javno-zasebnega partnerstva, pri katerem davkopla\u010devalci nosijo ogromno ve\u010dino infrastrukturnega bremena, zasebni investitorji pa po\u017eanjejo najve\u010djo dodano vrednost,\u00ab so prepri\u010dani prebivalci, zbrani na javni razgrnitvi.<\/p>\n<p>Vpra\u0161anje ni, ali Ljubljana potrebuje razvoj tudi v smeri visokih stolpnic, temve\u010d komu je ta razvoj v resnici namenjen. Investitorji operirajo z dolgoro\u010dnimi donosi, atraktivnostjo lokacije in globalnimi trendi urbanega bivanja, medtem ko prebivalci razmi\u0161ljajo, ali bo otrok imel kje varno pre\u010dkati cesto, ali bo \u0161e mogo\u010de parkirati pred blokom, ali bo sonce \u0161e vedno doseglo kuhinjsko mizo. Ti dve perspektivi nista nujno nezdru\u017eljivi, vendar zahtevata aktivno posredovanje mestne politike, ki mora delovati kot uravnote\u017een mediator, ne pa kot tiha podpornica izklju\u010dno kapitalskih interesov. Dosedanja praksa v Ljubljani pa pogosto ka\u017ee, da se dialog z javnostjo zgodi prepozno, ko so klju\u010dne odlo\u010ditve \u017ee sprejete, razgrnitve pa slu\u017eijo bolj formalnosti kot dejanskemu vklju\u010devanju me\u0161\u010danov. To ustvarja ob\u010dutek izklju\u010denosti in nezaupanja, kar se nato manifestira v odporu proti projektom kot takim, ne glede na njihove potencialne prednosti. V tem smislu problem stolpnic ni nujno njihova vi\u0161ina, temve\u010d proces, skozi katerega nastajajo. \u017dupanstvo bo moralo slej ko prej dokazati, da zna razvoj usklajevati s kakovostjo bivanja me\u0161\u010danov in da vi\u0161ina stavb ni zgolj domena investitorjev. V nasprotnem primeru bodo stolpnice ostale simbol kapitalskega vlo\u017eka, ki se ne meni za ljudi, ki ob njem \u017eivijo.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Mateja A Hrastar, redakcija Dnevnika. Foto:\u00a0\u00a0Luka Cjuha Trk ljudske volje in interesa tujega kapitala Del Ljubljane, ki se&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":68904,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[13162,1259,124,22037,62,37,58,60,38,23201],"class_list":{"0":"post-73931","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-baragovo-semenisce","9":"tag-komentar","10":"tag-ljubljana","11":"tag-mateja-a-hrastar","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-stolpnice-v-ljubljani"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116485816712124831","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/73931","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=73931"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/73931\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/68904"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=73931"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=73931"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=73931"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}