\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
![\"Merjenje](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/67035847.jpg\" "\\"Merjenje")
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
\t\t\t\t\t\t\t\t\tMerjenje sevanja v tleh v Sloveniji v dneh po nesre\u010di. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona<\/p>\n
“27. april 1986 \u2013 dan boja proti okupatorju oz. takrat dan OF, praznik, ki smo ga praznovali v nekdanji Jugoslaviji, pa potem \u0161e 1. in 2. maj \u2013 dela prosti dnevi, pikniki, dru\u017eenje in igre v naravi. Vreme je bilo krasno in seveda smo vsi to izkoristili,” se spominja Tatjana. “Potem pa zve\u010der, po pribli\u017eno treh dneh sprehodov, pohodov in u\u017eivanja prostih dni, pri poro\u010dilih izvemo, da se je 26. aprila zgodila jedrska nesre\u010da v \u010cernobilu. Torej vsa hrana, zelenjava, ki smo jo pojedli \u2026 le kaj smo pojedli? Ali smo zastrupljeni? Ljudje so se za\u010deli spra\u0161evati, kaj bo z njimi, hkrati pa so so\u010dustvovali s prebivalci v \u010cernobilu in okolici. Vsi krasni dnevi, ko smo u\u017eivali zunaj, v hribih, na morju, se sprehajali in tekali v \u010dudovitem vremenu, so bili v hipu pozabljeni. Saj je bilo vse kontaminirano, onesna\u017eeno \u2026 Tako reko\u010d vse strupeno. Sevanje je bilo obse\u017eno in tako nismo vedeli, kaj vse smo strupenega, radioaktivnega pojedli, kak\u0161en zrak smo dihali \u2026 Vsakdo se je za\u010del spra\u0161evati, koliko tiste solate je takrat pojedel in kolikokrat je takrat vdihnil, ko je hodil, tekel, igral badminton, nogomet. Ni\u010desar nismo vedeli o vsem tem.”<\/p>\n
Kot pravi, nih\u010de ni mogel verjeti, da so jim kar nekaj \u010dasa nesre\u010do prikrivali, vse zamol\u010dali. “Novice so takrat prihajale po\u010dasi in seveda naokrog, ni\u010d naravnost. In kje je \u017ee ta \u010cernobil? Kdo je predtem sploh sli\u0161al zanj?” Star\u0161i so se bali za svoje zdravje in zdravje svojih otrok. Stiska nose\u010dnic je bila velika. “Moja so\u0161olka je bila takrat nose\u010da. Kaj bo z otrokom? Ali smo dovolj dale\u010d, se je spra\u0161evala, da to ne bo vplivalo na plod? Do konca, do poroda, se je bala in premi\u0161ljevala, ali bo vse v redu z njim.”<\/p>\n
Moja so\u0161olka je bila takrat nose\u010da. Kaj bo z otrokom? Ali smo dovolj dale\u010d, se je spra\u0161evala, da to ne bo vplivalo na plod? Do konca, do poroda, se je bala in premi\u0161ljevala, ali bo vse v redu z njim.<\/p>\n
Tatjana se spominja dni po nesre\u010di v \u010cernobilu in strahu pred posledicami<\/p>\n
Prva poro\u010dila tri dni pozneje, a \u0161e ta skopa<\/p>\n
Prve informacije so bile zelo skope: v jutranjih radijskih poro\u010dilih so poro\u010dali, da se je zgodila nesre\u010da v jedrskem objektu in da gre za prvo tovrstno nesre\u010do v Sovjetski zvezi. V Drugi jutranji kroniki so (\u0161ele) ob koncu oddaje poro\u010dali, da se je v \u010cernobilu pokvaril eden izmed jedrskih reaktorjev, strokovnjaki pa se trudijo, da bi prepre\u010dili katastrofo. Ob tem so poro\u010dali, da so v Stockholmu ve\u010der prej v jedrski elektrarni v srednjem delu \u0160vedske razglasili izredno stanje, da je na tamkaj\u0161njem obmo\u010dju mo\u010dna radioaktivnost, ki so jo povezovali z okvaro v \u010cernobilu. O pove\u010dani radioaktivnosti so poro\u010dali tudi iz sosednje Finske.<\/p>\n
Tudi v radijski oddaji Dogodki in odmevi ob 15.30 novica o nesre\u010di \u0161e ni bila prva, so pa \u017ee poro\u010dali, da so prejeli \u0161tevilne klice poslu\u0161alcev, ki jih je zanimalo, kak\u0161ne so posledice, “kot pravijo ponekod, kar katastrofe v jedrski elektrarni Lenin v \u010cernobilu v Sovjetski zvezi, 130 kilometrov od Kijeva. Sovjetske oblasti danes niso objavile nikakr\u0161nih podrobnosti, zato je te\u017eko re\u010di, kak\u0161na je razse\u017enost te nesre\u010de, ki utegne, kot trdijo v ZDA, terjati precej\u0161nje \u0161tevilo \u017ertev. Sicer pa iz Skandinavije poro\u010dajo, da se je oblak zaradi spremembe vetra umaknil in da danes ni ve\u010d tolik\u0161ne radiacije kot v\u010deraj. Oblak se je premaknil proti severovzhodni Poljski in Nem\u010diji. Sporo\u010dili so, da so v Zahodnem Berlinu (op.: v tistem \u010dasu je bila Nem\u010dija razdeljena na vzhodno in zahodno, ravno tako mesto Berlin, sredi katerega je potekala meja) sino\u010di ugotovili dvainpolkrat ve\u010djo radioaktivnost, podobno tudi na Poljskem, vendar je bil tam oblak previsoko, da bi lahko bil nevaren za prebivalce.”<\/p>\n
\t\t\t\tKako je v dneh po nesre\u010di v \u010cernobilu potekalo merjenje radioaktivnosti v zraku in zemlji?<\/p>\n
Do ve\u010dera pa se je vest o nesre\u010di \u017ee raz\u0161irila po vsej dr\u017eavi in medijih. Tudi takrat \u0161e ni bilo jasno, kak\u0161ne so okvare na reaktorju, koliko so ogro\u017eeni ljudje in narava, niti ni bilo znano \u0161tevilo \u017ertev. “Po najnovej\u0161ih meritvah \u0161e niso opazili pove\u010dane radioaktivnosti, ki bi bila posledica nesre\u010de v Sovjetski zvezi,” so med drugim poro\u010dali v napovedi za Radijski dnevnik. Sovjetska zveza je tisti dan \u0160vedsko in Zvezno republiko Nem\u010dijo zaprosila za pomo\u010d pri ga\u0161enju po\u017eara, ki je divjal v \u010cernobilu. Predstavniki jedrskih agencij omenjenih dveh dr\u017eav so po pogovoru s sovjetskimi diplomati izjavili, da se je najverjetneje stopilo grafitno jedro reaktorja.<\/p>\n
Isti dan je bil sklican tudi koordinativni sestanek predstavnikov Komisije za jedrsko varnost, Republi\u0161kega \u0161taba za civilno za\u0161\u010dito, Ekolo\u0161kega laboratorija z mobilno enoto, Hidrometeorolo\u0161kega zavoda in \u0161e nekaj drugih institucij oz. organov. “Predstavnik Ekolo\u0161kega laboratorija je na sestanku povedal, da v Slovenji \u0161e niso zaznali nikakr\u0161nih posledic te jedrske nesre\u010de. Iz poro\u010dila in slike Hidrometeorolo\u0161kega zavoda pa je videti, da je glede na gibanje zra\u010dnih plasti verjetnost \u0161irjenja onesna\u017eenega zraka proti Balkanu majhna, \u0161e posebej ker se zra\u010dne mase zaradi trenja in gorske pregrade Karpatov ne morejo gibati neovirano. V Sloveniji in Jugoslaviji nenehno preiskujejo aktivnost okolja, Ekolo\u0161ki laboratorij z mobilno enoto in strokovna komisija za jedrsko varnost bosta v prihodnjih dneh zbirala podatke in spremljala razmere,” so \u0161e poro\u010dali v Radijskem dnevniku. Tik ob koncu oddaje pa so dodali \u0161e, da je agencija Tanjug sporo\u010dila, da je bil najverjetnej\u0161i vzrok za nesre\u010do v jedrski elektrarni mehanska okvara reaktorja. Dopisnik Tanjuga je iz dobro obve\u0161\u010denih virov izvedel, da se je okvara oz. nesre\u010da zgodila, ko so ustavili delovanje reaktorjev zaradi \u010di\u0161\u010denja, pri tem pa so mehansko po\u0161kodovali enega od reaktorjev. Pozneje se je izkazalo, da je bila to napa\u010dna interpretacija dogodka.<\/p>\n
\u0160tiri dni po nesre\u010di zaznana pove\u010dana radioaktivnost<\/p>\n
Slovenske oblasti so spro\u017eile obse\u017een program meritev radioaktivnega onesna\u017eenja okolja in prehrambne verige. Meritve so izvajali strokovnjaki Instituta Jo\u017eef Stefan in Zavoda Republike Slovenije za varstvo pri delu ob podpori Ekolo\u0161kega laboratorija z mobilno enoto, delno pa sta sodelovala tudi Nuklearna elektrarna Kr\u0161ko in Rudnik urana \u017dirovski vrh. Ta je v no\u010di z 29. na 30. april prvi zaznal prihod radioaktivnega oblaka v Slovenijo.<\/p>\n
Takoj sem poklical vodjo civilne za\u0161\u010dite in mu dejal, da so pri\u0161li Rusi. Ni\u010d mu ni bilo jasno, zato sem pojasnil, da smo zaznali pove\u010dano stopnjo sevanja.<\/p>\n
Rafael Martin\u010di\u010d o trenutkih, ko je izvedel za nesre\u010do<\/p>\n
Takoj po tem, ko se je v torek, 29. aprila, v Sloveniji raz\u0161irila novica, so bile opravljene dodatne kontrolne meritve, ki so pokazale, da pri nas \u0161e ni pove\u010dane radioaktivnosti okolja, sta leta 1996, ob 10-obletnici nesre\u010de, v zborniku \u010cernobil: nesre\u010da, posledice in nauki zapisala Rafael Martin\u010di\u010d in Bogdan Pucelj. Martin\u010di\u010d je bil takrat vodja odseka za jedrsko fiziko na Institutu Jo\u017eef Stefan (IJS), Pucelj pa vodja Slu\u017ebe za varstvo pred ionizirajo\u010dim sevanjem na Institutu Jo\u017eef Stefan.<\/p>\n
Dan potem pa so meritve \u017ee pokazale prvo pove\u010danje radioaktivnosti v ozra\u010dju in padavinah. Sevanje se je namre\u010d zaradi vetrov in mikroskopskih radioaktivnih delcev \u0161irilo izjemno hitro. Ker je eksplozija potisnila sevajo\u010de delce do kilometer visoko v zrak, posledice niso bile omejene na lokalno raven, ampak na skoraj celotno celino. Poleg Ukrajine sta bili najbolj prizadeti Rusija in Belorusija, vetrovi pa so radioaktivni material raznesli proti zahodu. V ozra\u010dje se je sprostilo za deset ton radioaktivnega materiala.<\/p>\n