{"id":74024,"date":"2026-04-29T06:17:08","date_gmt":"2026-04-29T06:17:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/74024\/"},"modified":"2026-04-29T06:17:08","modified_gmt":"2026-04-29T06:17:08","slug":"iluzija-kompetentnosti-v-dobi-umetne-inteligence","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/74024\/","title":{"rendered":"Iluzija kompetentnosti v dobi umetne inteligence"},"content":{"rendered":"

Med raziskavo za doktorat sem se pogovarjala z enajstimi strokovnjaki s podro\u010dja kadrovanja, komunikacije in tehnologije. Eden od njih je opisal, kako velika podjetja \u2013 IBM je omenil kot primer \u2013 \u017ee zdavnaj ne pregledujejo vseh prijav ro\u010dno. Algoritem najprej zmanj\u0161a tiso\u010de kandidatov na obvladljivo \u0161tevilo, \u0161ele potem nastopi \u010dlove\u0161ka presoja<\/a>. U\u010dinkovito. Hitro.<\/p>\n

A potem je dodal stavek, ki mi ni \u0161el iz glave: \u00bbAlgoritem je pristranski<\/a>, ker i\u0161\u010de vzorce v pristranskih podatkih. Enako se zgodi pri klju\u010dni besedi, ki je narobe zapisana \u2013 a je prava<\/a>. Dislektiki so izklju\u010deni.\u00ab<\/p>\n

Ne gre za okvaro sistema. Sistem deluje to\u010dno tako, kot je bil zasnovan. In v tem je problem.<\/p>\n

Komunikolo\u0161ko mi\u0161ljenje se v zadnjih letih ukvarja z dvema vzporednima opa\u017eanjema. Eno zadeva javno sfero: digitalizacija ni okrepila izra\u017eanja mnenj \u2013 zamenjala ga je z njihovim izlu\u0161\u010danjem. Namesto da bi tehnologija ustvarila ve\u010d mo\u017enosti za glas, je ustvarila u\u010dinkovitej\u0161e sisteme za zbiranje in razvr\u0161\u010danje tega glasu, ne da bi ga kadarkoli zares sli\u0161ala. Drugo zadeva organizacije: pre\u0161le so od gradnje odnosov k upravljanju sporo\u010dil \u2013 in se pri tem oddaljile od tega, \u010demur komunikacija sploh slu\u017ei.<\/p>\n

Obe opa\u017eanji opisujeta isto bolezen. Le da se zdaj ka\u017ee na treh ravneh hkrati.<\/p>\n

Prva raven je algoritem namesto presoje.<\/p>\n

Polstrukturirani intervjuji z enajstimi strokovnjaki so razkrili vzorec, ki smo ga nato preverili in raz\u0161irili. V mednarodni primerjalni raziskavi, ki smo jo izvedli skupaj s strokovnjaki iz Slovenije, Estonije, Latvije in Ukrajine na vzorcu \u0161tirideset intervjuvancev, ve\u010d kot 90 odstotkov zaznava izgubo \u010dlove\u0161kega stika v kadrovskih postopkih, ve\u010d kot 80 odstotkov pa jih opozarja na upad zaupanja \u2013 ne zaradi slabe tehnologije, ampak ker odlo\u010ditve nih\u010de ne zna razlo\u017eiti. Kandidati ne izvejo, zakaj so bili zavrnjeni. Sistem ne pojasnjuje. Ne poslu\u0161a. Ne odgovarja.<\/p>\n

Algoritmi niso nevtralni. Temeljijo na vzorcih iz preteklosti in reproducirajo neenakosti \u2013 tiste, ki jih pogosto sploh ne prepoznamo kot problemati\u010dne, dokler nam nekdo ne omeni dislektika ali kandidata z nekonvencionalno poklicno potjo. Ko tak sistem vstopi v komunikacijo, se razmerje mo\u010di preusmeri. Kar je neko\u010d temeljilo na vsaj delno simetri\u010dnem odnosu, se sesede v enosmerno selekcijo. Komunikacija ne deluje ve\u010d kot prostor izmenjave \u2013 deluje kot prostor filtriranja.<\/p>\n

Druga raven je produkcija namesto dialoga.<\/p>\n

Poglejte katerokoli objavo na dru\u017ebenih omre\u017ejih katerekoli ve\u010dje organizacije, tudi dr\u017eavne uprave. Veliko je vsebin, veliko je objav, veliko je besed. Besedila so pravilna, strukturirana, brezhibna. A ko jih beremo, pogosto ne izvemo bistveno ve\u010d, kot smo vedeli na za\u010detku. Nikogar ne nagovarjajo zares. Morda samo akterje, ki nastopajo v objavi. Pisana so za statistiko dosega, za poro\u010dilo o aktivnostih, za tiste, ki v tej komunikaciji nastopajo \u2013 ne za tiste, ki naj bi jo prejeli.<\/p>\n

To ni naklju\u010dje, to je logika sistema. Platforme merijo \u0161tevilo objav, v\u0161e\u010dke, doseg \u2013 ne razumevanja, ne zaupanja, ne dejanskega vpliva. In organizacije, ujete v to metriko, komunicirajo vse ve\u010d in vse manj povedo. Izra\u017eanje je postalo oddajanje. Koli\u010dina pa je izrinila kakovost.<\/p>\n

Tretja raven je iluzija kompetentnosti.<\/p>\n

Generativna orodja so ta vzorec radikalno pospe\u0161ila. Besedilo, ki je neko\u010d zahtevalo uro razmisleka, nastane v dveh minutah. V tem pa je subtilna past, ki jo v praksi hitro prepoznamo \u2013 pogosto \u017ee v nekaj stavkih: to, da znamo s pomo\u010djo umetne inteligence napisati besedilo, \u0161e ne pomeni, da razumemo, o \u010dem pi\u0161emo.<\/p>\n

To je iluzija kompetentnosti. Ob\u010dutek znanja brez znanja. Na prvi pogled so tak\u0161na besedila teko\u010da, logi\u010dna, prepri\u010dljiva \u2013 a brez konteksta, brez ob\u010dutka za naslovnika, brez dejanskega razumevanja. Namesto da bi zajela bistvo, ga nadomestijo s plastjo splo\u0161nih formulacij. Tak\u0161na besedila je pogosto te\u017eje izbolj\u0161ati, kot \u010de bi imeli zgolj osnovna izhodi\u0161\u010da \u2013 ker so videti kon\u010dana, \u010deprav so prazna. Vse tri ravni opisujejo isti vzorec. Sistem je optimiziran za izhod \u2013 za hitrost, obseg, merljive rezultate. Kar ostane zunaj te optimizacije, je pomen.<\/p>\n

S kom sploh govorimo, ko tako komuniciramo? Ali sploh \u0161e govorimo \u2013 ali samo oddajamo in izlu\u0161\u010damo?<\/p>\n

Empiri\u010dni podatki, zbrani v obeh raziskavah, ka\u017eejo na enoten odgovor: komunikacija v digitalni dobi ne propada zaradi tehnologije. Propada, ker smo pozabili, \u010demu slu\u017ei. Komunikacijski model, ki sem ga na podlagi teh ugotovitev razvila za kadrovske procese, to postavlja kot izhodi\u0161\u010de, ne kot zaklju\u010dek.<\/p>\n

\"Petra<\/p>\n

Petra Mi\u0161i\u010d je doktorica s podro\u010dja organizacije in managementa kadrovskih in izobra\u017eevalnih sistemov na Univerzi v Mariboru. FOTO: Osebni Arhiv Delo<\/p>\n

Ta model po\u010diva na \u0161tirih dimenzijah, ki morajo delovati hkrati. Tehni\u010dno-informacijska zagotavlja, da informacija sploh pride do naslovnika \u2013 jasno, razumljivo, pravo\u010dasno. Organizacijsko-pragmati\u010dna skrbi, da so procesi zasnovani tako, da komunikacija sploh ima prostor \u2013 da ni le stranska posledica postopkov, ampak tudi njihov sestavni del. Eti\u010dno-reflektivna zahteva, da vsaka odlo\u010ditev, ki jo posreduje algoritem, ostane razlo\u017eljiva in izpodbojna \u2013 da nekdo zanjo odgovarja.<\/p>\n

\u010clove\u0161ko-empatijska pa vztraja pri tem, kar je najte\u017eje avtomatizirati in najla\u017eje opustiti: pri zmo\u017enosti, da v sogovorniku prepoznamo \u010dloveka, ne le profil. Nobena od teh dimenzij sama po sebi ni dovolj. Sistem, ki je tehni\u010dno brezhiben, a eti\u010dno neviden, ni komunikacija \u2013 je upravljanje. Organizacija, ki komunicira empati\u010dno, a brez strukture, ne zdr\u017ei pritiska. Model deluje samo, \u010de deluje celotno.<\/p>\n

To ni utopija. Je minimalni pogoj za to, da komunikacija sploh ostane komunikacija \u2013 in ne postane zgolj sistem upravljanja pozornosti.<\/p>\n

Re\u0161itev torej ni zavra\u010danje tehnologije. Umetna inteligenca je lahko izjemen sogovornik \u2013 pomaga strukturirati misel, postavlja vpra\u0161anja, \u0161iri perspektivo. A le pod enim pogojem: da imamo dovolj znanja, da njene odgovore preverjamo, jih beremo kriti\u010dno in jih znamo postaviti v negotovost. Brez tega ne krepi na\u0161e presoje \u2013 nadome\u0161\u010da jo.<\/p>\n

Protokoli, ki naj bi urejali uporabo umetne inteligence v organizacijah, pogosto obstajajo bolj zato, da so, kot zato, da bi imeli u\u010dinek. A tudi najbolj\u0161i protokol ne nadomesti posameznika, ki zna razmi\u0161ljati. Brez znanja, brez sposobnosti povezovanja in brez intelektualne \u0161irine \u2013 ki jo gradimo z branjem, izku\u0161njo in razmislekom, ne le z delom \u2013 bomo te\u017eko sobivali z novimi tehnologijami. Prej se jim bomo podredili.<\/p>\n


\n \"image_alt\"\/
\n <\/a><\/p>\n

<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Po petih letih raziskovanja tega podro\u010dja sem prepri\u010dana o enem: vpra\u0161anje ni, ali bomo umetno inteligenco uporabljali. To je \u017ee odlo\u010deno. Vpra\u0161anje je, ali bomo ohranili sposobnost, da razlikujemo med tem, kar zveni prepri\u010dljivo, in tem, kar je zares razumljeno.<\/p>\n

Dislektik z odli\u010dnim potencialom, zavrnjen, ker je algoritem prebral napa\u010dno \u010drkovanje. Izku\u0161en strokovnjak, izlo\u010den, ker njegova poklicna pot ne ustreza vzorcu, ki se ga je sistem nau\u010dil v preteklosti. Objava, ki je ni nih\u010de zares napisal in je nih\u010de zares ne bo bral. Odlo\u010ditev, ki jo je sprejel sistem, ki ga nih\u010de ne zna razlo\u017eiti.<\/p>\n

Vzorec je isti v vseh primerih. Pridobili smo u\u010dinkovitost. Izgubili smo sogovornika. In brez sogovornika komunikacija ne obstaja \u2013 obstaja le \u0161e sistem.<\/p>\n

***<\/p>\n

Petra Mi\u0161i\u010d, doktorica s podro\u010dja organizacije ter mened\u017ementa kadrovskih in izobra\u017eevalnih sistemov.<\/p>\n

Prispevek je mnenje avtorja in ne izra\u017ea nujno stali\u0161\u010da uredni\u0161tva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Med raziskavo za doktorat sem se pogovarjala z enajstimi strokovnjaki s podro\u010dja kadrovanja, komunikacije in tehnologije. Eden od…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":74025,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[1399,17233,124,62,37,58,60,38,90,1396,3982],"class_list":{"0":"post-74024","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-algoritmi","9":"tag-komunikacija","10":"tag-ljubljana","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina","16":"tag-tehnologija","17":"tag-umetna-inteligenca","18":"tag-znanost"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116486540139761245","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/74024","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=74024"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/74024\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/74025"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=74024"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=74024"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=74024"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}