{"id":74286,"date":"2026-04-29T11:08:10","date_gmt":"2026-04-29T11:08:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/74286\/"},"modified":"2026-04-29T11:08:10","modified_gmt":"2026-04-29T11:08:10","slug":"michael-rtv-slo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/74286\/","title":{"rendered":"Michael – RTV SLO"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jafaar
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJafaar Jackson je svojemu stricu Michaelu nedvomno podoben – igra pa ga z medlo neopredeljenim nasme\u0161kom, ne glede na to, v kak\u0161ni situaciji se znajde filmski Michael. V prizorih petja so prepletli Jafaarjeve in Michaelove arhivske vokale. Foto: Karantanija Cinemas<\/p>\n

Skoraj tovarni\u0161ka produkcija generi\u010dnih glasbenih biografij, ki se je razmahnila z neverjetnim uspehom filma Bohemian Rhapsody (2018), je prej ali slej morala pripeljati do lika in dela Michaela Jacksona. Antoine Fuqua, ki je imel na razpolago eno najbolj fascinantnih, skrivnostnih in ja, tudi spornih \u017eivljenjskih zgodb zabavne industrije, jo – v skladu z nepisanimi zakonitostmi tega \u017eanra – pregnete v brezobli\u010den, puhel in \u010dustveno manipulativen nabor kli\u0161ejev. Preplete ga s serijo hiperkineti\u010dnih monta\u017e Jacksonovih uspe\u0161nic; na platnu se zvrstijo neskon\u010dni kola\u017ei generi\u010dnih, pomena izpraznjenih podob, ki ra\u010dunajo na to, da zaradi neuni\u010dljive energije Billie Jean in Thrillerja nanje ne boste pretirano pozorni. Michael je film, tako zelo obseden maksimalno profitabilnostjo in komercialnostjo, da brez pretiranih pomislekov splo\u0161\u010di, banalizira in (\u0161e dodatno) infantilizira \u010dloveka, ki naj bi ga poveli\u010deval.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Pod te\u017eo 155-milijonskega prora\u010duna filma in budnim o\u010desom \u010dlanov dru\u017eine Jackson, ki se v odjavni \u0161pici zvrstijo kot “producenti”, Michael postane samo \u0161e en “jukebox film”, pla\u0161na ekranizacija pev\u010deve strani z Wikipedije. To ni nov niti presenetljiv pristop (spomnimo se samo na obupne filme o Whitney Houston, Eltonu Johnu in Amy Winehouse), ga je pa tokrat toliko te\u017eje pogoltniti zaradi vsega, kar med vrsticami ostane neizre\u010deno.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Film
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFilm ves \u010das poudarja, kako rad se je Michael, ki ni imel zunaj svoje dru\u017eine in zaposlenih nobenih prijateljev, obdajal z \u017eivalmi. Zato se pred kamero pojavi cel sprevod lam, podgan, \u017eiraf in drugih nakaz ra\u010dunalni\u0161ke animacije. Ne manjka seveda niti Bubbles, Jacksonov slavni \u0161impanz. Foto: IMDb<\/p>\n

Ve\u010d kot petnajst let je \u017ee preteklo od smrti Michaela Jacksona in smrt je bila, oprostite cinizmu, najbolj\u0161a stvar za kariero glasbenika, ki smo ga v za\u010detku novega tiso\u010dletja povezovali predvsem z vrsto ekscentri\u010dnosti in \u0161kandalov, predvsem pa z obto\u017ebami spolnega nadlegovanja de\u010dkov. \u010ceprav je Jackson v zgodnjih devetdesetih s prvim od to\u017enikov sklenil zunajsodno poravnavo, nato pa bil leta 2005 na lo\u010denem sojenju spoznan za nedol\u017enega, so obto\u017ebe pustile trajen made\u017e na pev\u010devi zapu\u0161\u010dini. \u0160ele njegova smrt je odprla vrata za bolj nostalgi\u010dne, razne\u017eene predstave o \u010dloveku, ki ga je \u017ee v mladosti globoko zaznamovala nasilni\u0161ka tiranija o\u010deta, v odraslih letih pa trmasto oklepanje vsega otro\u0161kega in “nedol\u017enega”.<\/p>\n

To strate\u0161ko rehabilitacijo javne podobe je sku\u0161al leta 2019 spodkopati dvodelni HBO-jev dokumentarec Leaving Neverland (ki ga, mimogrede, danes ne morete najti v arhivu preto\u010dne platforme, ker je dru\u017eina Jackson dosegla njegov umik). Zasidran je okrog zgodb dveh mo\u0161kih, Jamesa Safechucka in Wadea Robsona, ki sta Jacksona obto\u017eila spolne zlorabe. Njuno pri\u010devanje, naj je bilo \u0161e tako prepri\u010dljivo in pretresljivo, legij Michaelovih fanov ni odvrnilo: slava je, kot se je izkazalo \u017ee ne\u0161tetokrat, (pre)mo\u010dan analgetik.<\/p>\n

Dinastija Jackson bi lahko torej lahko mirno pustila, da meglica kolektivne amnezije v o\u010deh novih generacij dokon\u010dno opere ugled glasbenika, ki je nesporno eden najve\u010djih zabavlja\u010dev, kar jih je kdaj \u017eivelo. A klic siren bajnega zaslu\u017eka je bil premo\u010dan in tako smo dobili film, ki s trmasto topoumnostjo vztraja pri najbolj varni, skoraj komi\u010dno redaktirani interpretaciji “resnice”.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jacksonovi
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJacksonovi bratje so samo med seboj popolnoma zamenljivi, anonimni liki – v dveh urah nimajo tako reko\u010d nobene replike. To je \u0161e posebej presenetljivo zato, ker so Jackie, Jermaine, Marlon in Tito tudi producenti filma. LaToya Jackson se nekje v ozadju kadra pojavi morda trikrat, Janet Jackson pa je v celoti \u010drtana iz zgodbe. Foto: Karantanija Cinemas<\/p>\n

Zgodnej\u0161a razli\u010dica filma je bojda obravnavala tudi obto\u017ebe spolnega nadlegovanja, a se je nato izkazalo, da pogoji prej omenjene poravnave prepovedujejo kakr\u0161no koli filmsko upodobitev Jordana Chandlerja, prvega Michaelovega to\u017enika. Zavre\u010di je bilo treba \u017ee posnete prizore, ki so spodbijali kredibilnost Chandlerjeve dru\u017eine, kar je produkcijo stalo 15 milijonov dolarjev. Scenarist John Logan je te\u017eavo “re\u0161il” tako, da iz filma preprosto \u010drta vse obto\u017ebe in zgodbo zaklju\u010di in medias res, na vrhuncu Michaelove kariere, preden stvari postanejo resni\u010dno zapletene.<\/p>\n

Generacija Z, za katero je bil Michael Jackson doslej le glas, diamantna rokavica in moonwalk, ne bo, \u010de nekriti\u010dno sprejme hagiografijo Antoina Fuque, tako denimo izvedela ni\u010desar o Jacksonovih prostodu\u0161nih priznanjih pred kamero, da si deli posteljo z otroki.<\/p>\n

Zgodovino pi\u0161ejo zmagovalci, tokrat s filmsko kompilacijo najve\u010djih uspe\u0161nic in orja\u0161kim prora\u010dunom za promocijo. Michael je, in to je jasno na prvi pogled, puhel in samov\u0161e\u010den promocijski film, s povpre\u010dno igro in generi\u010dnimi re\u017eijskimi prijemi – a ker je podlo\u017een s sijajno glasbo, marsikomu vse to preprosto ne bo mar. Fuqua je razumel, da se lahko \u010demer koli neprijetnemu izogne le tako, da pripoved spremeni v dveurni koncert, v poslednji nastop Kralja popa, ki vas na vsakem koraku sku\u0161a spomniti, zakaj imate radi glasbo Michaela Jacksona; \u010de bo imel sre\u010do, boste po inerciji svojo naklonjenost prenesli \u0161e na film. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Film
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFilm se ne izogne samo obto\u017ebam spolnega nadlegovanja, ampak kar vsem temam, ki bi za filmskega Michaela lahko predstavljale oviro. Pri\u010da smo denimo katastrofalni nesre\u010di na snemanju oglasa, v kateri bi lahko umrl, ne pa tudi posledic odvisnosti od protibole\u010dinskih zdravil, ki je bila posledica te epizode. Foto: Karantanija Cinemas<\/p>\n

O nekem drugem filmu, ki ga je bilo treba zaradi pravnih zapletov \u010drtati, pri\u010dajo bizarno gosto posejani prizori Michaela v dru\u017ebi otrok: obiskuje na smrt bolne mlade bolnike, podpisuje spominke naklju\u010dnim malim obo\u017eevalcem, in se vedno znova vra\u010da k zgodbi o ve\u010dnem otroku Petru Panu, s katerim se identificira. Zdi se, kot da film ves \u010das stopa v dialog s tistim, \u010desar na noben na\u010din no\u010de izre\u010di na glas: “Poglejte, kako rad je imel otroke, jasno, da jim ne bi mogel nikoli \u0161kodovati!” Zaradi trmastega vztrajanja pri tem, kako normalni so bili Jacksonovi vzgibi, ima vse skupaj ravno obraten u\u010dinek od predvidenega. <\/p>\n

Morda pa je, na nek izkrivljen na\u010din, Michael v resnici popoln film za \u010das, v katerem \u017eivimo: za \u010das, ko o koruptivnosti mo\u010di in slave vemo ve\u010d kot kadar koli prej, pa to ne spremeni absolutno ni\u010desar. To je konec koncev \u010dasovnica, na kateri niti razkritje kroga kroga vplivnih pedofilov ni poru\u0161ilo statusa quo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Michael
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMichael ho\u010de postati najve\u010dja zvezd na svetu, a je obenem prikazan kot \u010dlovek brez kakr\u0161nega koli \u010dastihlepja. samostojna kariera je zanj samo na\u010din, kako se izviti iz prime\u017ea gospodovalnega o\u010deta. Foto: Karantanija Cinemas<\/p>\n

Gotovo bi se dalo posneti zanimiv film o \u010dloveku, ki je bil zaradi disfunkcionalne primarne dru\u017eine in neverjetne slave globoko osamljen, a je vseeno ustvarjal pesmi, ki so nagovorile cel svet. Dalo bi se povedati kaj tehtnega o Michaelovi obsedenosti z De\u017eelo Nije, o njegovem otro\u0161kem, v \u010dasu zamrznjenem dojemanju sveta in kako je vse to povezano s temnimi platmi njegove osebnosti. Taka umetnina bi se nato lahko vpra\u0161ala, kako v isti sapi razmi\u0161ljati o genialnosti umetnika, o njegovi zapu\u0161\u010dini svetu in o trajnih ranah, ki jih je povzro\u010dil \u0161tevilnim posameznikom. Morda bi nam pomagala razumeti na\u0161a lastna zapletena \u010dustva do glasbenika, ki smo ga mnogi posvojili v svojih formativnih letih.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Colman
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tColman Domingo, ki praviloma ustvarja mojstrsko niansirane like, je tukaj skoraj stripovsko karikiran zlikovec, ki sku\u0161a Michaela zadu\u0161iti pod te\u017eo “dol\u017enosti do dru\u017eine”. Foto: AP<\/p>\n

No, Michael ni film s tovrstnimi visokolete\u010dimi ambicijami: pred nami je dveurni videospot z ob\u010dasnimi igralskimi vlo\u017eki Comana Dominga v vlogi nasilnega, oblastni\u0161kega o\u010deta Joeja Jacksona. Ne postavlja si vpra\u0161anj o Michaelovem zna\u010daju, o njegovi obsedenosti s plasti\u010dnimi operacijami (“Biti moram popoln,” za\u0161epeta, ko gre prvi\u010d pod no\u017e) ali o te\u017eki bitki z avtoimuno boleznijo vitiligo. Kako je lahko \u010dlovek, ki so ga domnevno motivirale nekak\u0161ne puhlice o “\u0161irjenju svetlobe in ljubezni”, ki jih trosi v filmu, napisal nekaj najve\u010djih, najbolj tesnobnih in anga\u017eiranih popkomadov 20. stoletja? O umetni\u0161kem navdihu za njegove pesmi izvemo, da … je neko\u010d na poro\u010dilih videl prispevek o nasilju tolp, in v hipu spisal Beat It (in nato s par kulskimi plesnimi gibi spravil voskujo\u010di se tolpi Cripsov in Bloodsov.) <\/p>\n

Jafaar Jackson je vizualno (in glasovno) sijajna kopija svojega strica, a ne more biti prepri\u010djiv, ker scenarij Michaela ne obravnava kot \u010dlove\u0161ko bitje, pa\u010d pa kot nedotakljivo svetinjo. Film se raje naslaja nad avro skrivnostnosti in nedoumljivosti, ki je vedno obdajala Michaela Jacksona, kot pa da bi sku\u0161al poiskati \u010dloveka za blagovno znamko. Antoine Fuqua nadaljuje tradicijo mitologiziranja, ki je Jacksona \u017ee v \u010dasu \u017eivljenja odrezalo od kakr\u0161ne koli normalnosti, in s tem izkazuje ne samo pragmati\u010den cinizem, ampak \u017ee kar krutost. Poleg vsega drugega je to tudi krivi\u010dno do \u010dloveka, ki je spremenil popkulturno ikonografijo in zgodovino glasbe. <\/p>\n

Ocena: 2<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tMICHAEL | Nov napovednik | V kinu APRILA<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Jafaar Jackson je svojemu stricu Michaelu nedvomno podoben – igra pa ga z medlo neopredeljenim nasme\u0161kom, ne glede…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":74287,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[13475,23338,114,23341,5192,5193,23337,23340,23336,18559,23339,62,37,58,60,38,115],"class_list":{"0":"post-74286","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-antoine-fuqua","9":"tag-colman-domingo","10":"tag-entertainment","11":"tag-filmska-biografija","12":"tag-filmska-kritika","13":"tag-filmska-recenzija","14":"tag-jaafar-jackson","15":"tag-john-logan","16":"tag-michael","17":"tag-michael-jackson","18":"tag-nia-long","19":"tag-si","20":"tag-slovene","21":"tag-slovenia","22":"tag-slovenija","23":"tag-slovenscina","24":"tag-zabava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116487684493117277","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/74286","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=74286"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/74286\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/74287"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=74286"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=74286"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=74286"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}