Kazalnik gospodarskega razpolo\u017eenja evrskega obmo\u010dja je aprila 2026 padel na 93,0, kar je najni\u017eja vrednost od novembra 2020, ko je Evropa tonila v drugi val pandemije. Padec ni bil postopen. Januarja je ESI stal pri 99,3, tik pod dolgoro\u010dnim povpre\u010djem 100. V \u0161tirih mesecih je izgubil 6,3 to\u010dke. Razlog je vojna v Iranu in inflacijska pri\u010dakovanja, ki iz nje sledijo.<\/p>\n
Komisija je danes objavila podatke, ki ka\u017eejo, da se je razpolo\u017eenje poslab\u0161alo v vseh sektorjih brez izjeme. Najbolj so padli potro\u0161niki, sledijo storitvene dejavnosti in trgovci na drobno. Tudi industrija in gradbeni\u0161tvo sta zabele\u017eila upad, \u010deprav manj\u0161i. Ko padejo vsi sektorji hkrati, to ni sektorski problem, to je sistemski signal.<\/p>\n
Pot navzdol je bila hitra. Februarja je ESI padel s trimese\u010dnega vrha, marca se je padec nadaljeval z zni\u017eanjem za 1,6 to\u010dke na 96,6. Aprila je pri\u0161el nov padec za nadaljnje 3,6 to\u010dke na 93,0. Skupni padec v \u0161tirih mesecih je primerljiv z upadom zaupanja ob za\u010detku pandemije leta 2020, le da takrat je bil razlog zaprtje gospodarstev. Tokrat je razlog strah pred tem, kar prihaja.<\/p>\n
Inflacijska pri\u010dakovanja na ravni energetskega \u0161oka 2022<\/p>\n
Inflacijska pri\u010dakovanja potro\u0161nikov so aprila zrasla za 5,6 to\u010dke na 49,1, kar je najvi\u0161ja vrednost od aprila 2022. Takrat je Evropa prvi\u010d ob\u010dutila posledice ruske invazije na Ukrajino in z njo povezanega energetskega \u0161oka. Prodajne cenovne napovedi proizvajalcev so zrasle za 10,2 to\u010dke na 31,1, kar je najvi\u0161ja vrednost v ve\u010d kot treh letih.<\/p>\n
Inflacijska pri\u010dakovanja so eden od klju\u010dnih dejavnikov, ki dolo\u010dajo dejansko inflacijo. Ko potro\u0161niki pri\u010dakujejo vi\u0161je cene, zahtevajo vi\u0161je pla\u010de. Ko proizvajalci pri\u010dakujejo vi\u0161je stro\u0161ke, dvignejo prodajne cene vnaprej. Ko se oba procesa za\u010dneta hkrati, postane inflacija samozadostna, ne le odraz zunanjih \u0161okov.<\/p>\n
Evropska centralna banka je v zadnjem letu postopoma zni\u017eevala obrestne mere, ker se je zdelo, da je inflacija pod nadzorom. Zdaj se soo\u010da z neprijetnim scenarijem, saj rastejo inflacijska pri\u010dakovanja, gospodarska aktivnost pa upada. To je kombinacija, ki centralnim bankam ne pu\u0161\u010da preprostih odgovorov. Zni\u017eanje obrestnih mer bi spodbudilo gospodarstvo, a bi dodatno razplamtelo inflacijo. Ohranitev obrestnih mer bi zadr\u017eala inflacijo, a poglobila gospodarski upad.<\/p>\n
Nem\u010dija, Francija, Italija padajo skupaj<\/p>\n
Aprila 2026 je ESI padel v vseh \u0161tirih najve\u010djih gospodarstvih EU. Nem\u010dija je zabele\u017eila padec za 3,9 to\u010dke, Francija za 3,0, Italija za 2,8 in Nizozemska za 2,5. \u0160panija je bila edina z manj\u0161im padcem, le 0,9 to\u010dke.<\/p>\n
Slovensko gospodarsko razpolo\u017eenje je aprila padlo na najni\u017ejo raven v ve\u010d kot dveh letih in pol. Sezonsko prilagojeni indeks je padel na -5,3, z -2,5 marca, kar je najslab\u0161i rezultat od avgusta 2023. Zaupanje potro\u0161nikov je padlo na -32, z -22 v marcu, zaupanje v maloprodajnem sektorju pa se je zlomilo s 14 na 1,0. Industrija je padla na desetmese\u010dno dno pri -9, medtem ko sta gradbeni\u0161tvo in storitve ostali stabilni oziroma se celo rahlo izbolj\u0161ali.<\/p>\n
Kazalnik gospodarskega razpolo\u017eenja ni napoved recesije. Je pa merilo tega, kako podjetja in potro\u0161niki gledajo na prihodnost. Ko to merilo pade na najni\u017ejo to\u010dko v skoraj \u0161estih letih, je to opomnik, da so optimisti\u010dne napovedi iz za\u010detka leta temeljije na druga\u010dnih razmerah.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kazalnik gospodarskega razpolo\u017eenja evrskega obmo\u010dja je aprila 2026 padel na 93,0, kar je najni\u017eja vrednost od novembra 2020,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":74468,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,23379,422,126,2780,4787,37,38,23380,1322],"class_list":["post-74467","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-evropka-komisija","tag-evropska-unija","tag-gradbenistvo","tag-industrija","tag-potrosniki","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-storitve","tag-trgovina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116488482541548958","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/74467","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=74467"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/74467\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/74468"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=74467"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=74467"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=74467"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}