{"id":7461,"date":"2026-02-26T22:28:18","date_gmt":"2026-02-26T22:28:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/7461\/"},"modified":"2026-02-26T22:28:18","modified_gmt":"2026-02-26T22:28:18","slug":"recejo-da-oddajam-posebno-energijo-da-se-mi-zivali-pokazejo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/7461\/","title":{"rendered":"Re\u010dejo, da oddajam posebno energijo, da se mi \u017eivali poka\u017eejo."},"content":{"rendered":"


\n \"Vanja
\n <\/a><\/p>\n

Vanja Sever: Ne uporabljam posebnih, nastavljenih kamer.\u00a0<\/p>\n

Osebni Arhiv<\/p>\n

\n Datum 26. februar 2026 08:11\n <\/p>\n

\u017de dolga leta Vanja Sever \u017eivi v Mariboru, njene korenine pa izvirajo iz vasice Cezanjevci pri Ljutomeru. Vrsto let se, tudi kot aktivna planinka in gornica, ukvarja s fotografijo. “V prvi vrsti pa sem mama borca, sina Timija,” poudarja, “njegov sr\u010dni zastoj leta 2022, ki je terjal slabo uro klini\u010dne smrti, je spremenil moje \u017eivljenje, saj sem zaradi diagnoze aritmogena displazija srca, neozdravljive sinove bolezni, pustila slu\u017ebo, ki sem jo pred tem opravljala v gostinstvu, se nekako ustavila in se posvetila skrbi zanj.”<\/p>\n

Sicer pa je ambasadorka in prostovoljka Zapisov iz gora in Alpskega dru\u0161tva Stratus ter \u010dlanica Dru\u0161tva za opazovanje in preu\u010devanj ptic (DOPPS). \u0160ir\u0161i javnosti je znana po tem, da je bila v gorah neustavljiva. “Letno sem osvojila tudi po 60, 70 vrhov kljub razdalji, ki moj dom lo\u010duje od Gorenjske. Prehodila sem vse gorate konce Slovenije \u2013 ve\u010dino vrhov v Julijskih Alpah, Karavankah, Kamni\u0161ko-Savinjskih Alpah in v severnem delu Primorske. Posebej so mi pri srcu vrhovi zahodnih Julijcev, ki segajo \u010dez mejo v sosednjo Italijo, obiskovala pa sem tudi Dolomite. Zimske ture, ki veljajo za posebno naporne in kondicijsko zahtevne, sem naravnost obo\u017eevala.” Njene fotografije gorskega sveta so takrat polnile javna omre\u017eja, bila je navdih mnogim. Tudi ker je fotografirala \u017eivali in rastlinje ob svojih poteh \u2013 kar morda izvira iz srednje\u0161olskega zanimanja, ko je obiskovala \u0160olo za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju, smer vrtnarski tehnik.<\/p>\n

\"V<\/a><\/p>\n

V Lenartu ima svojo prvo razstavo, poudarek je na jezeru Komarnik in \u017eivalih, ki imajo tam svoje bivali\u0161\u010de.\u00a0<\/p>\n

Osebni Arhiv<\/p>\n

Svojo strast do ekstremnih preizku\u0161enj je morala leta 2024 opustiti zaradi te\u017eav s srcem. Dolgotrajno okrevanje jo je primoralo h korenitim spremembam v \u017eivljenju. Kot pravi, se je za zdaj morala odpovedati planinarjenju in gorni\u0161tvu, a pri tem \u0161e ni rekla zadnje. Sedaj se posve\u010da ni\u017ejim ekosistemom \u2013 mokri\u0161\u010dem, jezerom in gozdovom. Kot aktivna \u010dlanica in prostovoljka DOPPS s fotografiranjem ozave\u0161\u010da o pomenu ohranjanja ptic in njihovih \u017eivljenjskih prostorov.<\/p>\n

\"Z<\/a><\/p>\n

Z odprtja razstave.\u00a0<\/p>\n

Ob\u010dina Lenart<\/p>\n

“Velikokrat mi re\u010dejo, da oddajam posebno energijo, da se mi \u017eivali poka\u017eejo. Tako sem \u017ee velikokrat sedela na obre\u017eju, par metrov od bobra, ki ga moja prisotnost ni motila ob njegovem obroku. Ob neki drugi prilo\u017enosti sem pri\u0161la do njegovega brloga in ga poklicala. O\u010ditno se je odzval na moj glas, saj je takoj prilezel iz luknje in zaplaval pred mano. Prav tako imam posebne vezi s sovami, sploh koza\u010dami in uharicami, sre\u010danj z njimi in njihovih fotografij imam najve\u010d. Veliko mojih terenskih zgodb se prepleta s sre\u010devanjem lisic, opazovala sem mladi\u010de zelene \u017eolne, naklju\u010dno odkrila gnezdi\u0161\u010de \u010debelarjev, posnela intimen trenutek paritve smrdokavre, mali ponirek mi je na ogled pripeljal svojo dru\u017einico, vodomci so \u017ee posedali ob meni na obre\u017eju, re\u0161evala sem sivo \u010dapljo, kanjo\u00a0… To so zelo dragocena do\u017eivetja, utrinki iz sveta divjih \u017eivali, katerih mnogi ne opazijo niti ne vedo, da pravzaprav sobivajo z nami,” do\u017eivetja, ki jo polnijo s posebno energijo in hvale\u017enostjo, opi\u0161e Vanja Sever.<\/p>\n

\"Na<\/a><\/p>\n

Na Ba\u0161kem grintavcu<\/p>\n

Osebni Arhiv<\/p>\n

“Da bi ozave\u0161\u010dala o varovanju narave, sem se samoiniciativno odlo\u010dila, da najprej v objemu kozja\u0161kih gozdov v ko\u010di na \u017davcarjevem vrhu, ki je last Planinskega dru\u0161tva Matica Maribor, postavim na ogled svoje avtorske fotografije iz razli\u010dnih habitatov, tudi iz gorskega sveta. Dober mesec zatem pa prvi\u010d uradno obse\u017eneje razstavljam v Lenartu, \u010desar niti sama skorajda ne morem verjeti. Razstava o biodiverziteti jezera Komarnik in \u0161ir\u0161e okolice je na ogled v Avli Jo\u017eeta Hudalesa Ob\u010dine Lenart. Z njo \u017eelim poudariti, da jezero Komarnik velja za enega biotsko najbolj bogatih predelov severovzhodne Slovenije, je naravna vrednota dr\u017eavnega pomena,” izpostavlja. Komarnik, odkar ne more ve\u010d v visoke gore, obi\u0161\u010de vsakodnevno, v vseh letnih \u010dasih. A poudarja, da to akumulacijsko jezero ni sprehajali\u0161\u010de ali mesto za oddih v naravi, ampak je predvsem dom \u0161tevilnih \u017eivali \u2013 med njimi ogro\u017eenih ptic, dvo\u017eivk, \u017eu\u017eelk in rastlin.<\/p>\n

“Od nekdaj sem globoko povezana z naravo. Odra\u0161\u010dala sem na kmetiji sredi prle\u0161kih gri\u010dev, v zavetju gozda, polj in travnikov, kjer sem poznala vsa skrivali\u0161\u010da \u017eivali, rastline, se u\u010dila opazovati svet z vsemi \u010dutili. Ta prvinska povezanost je temelj mojega fotografskega dela, moj notranji kompas. Moje fotografske zgodbe niso zgolj dokumentiranje, temve\u010d so odraz razumevanja in globokega spo\u0161tovanja do narave,” opi\u0161e Vanja Sever, ki po svetu nikoli ne gre kar tako, mimogrede, ampak ga zna opazovati z vsemi \u010duti, a hkrati, predvsem v naravi, ostati nevidna opazovalka.<\/p>\n

\"Vanja<\/a><\/p>\n

Vanja Sever in\u00a0\u017eupan Lenarta Janez Kramberger\u00a0<\/p>\n

Ob\u010dina Lenart<\/p>\n

Njene fotografije niso rezultat tehni\u010dnih trikov, ampak odnosa, ki nastaja s srcem \u2013 v naravi \u2013 prostoru ti\u0161ine, zaupanja, in s posebno energijo med motivom in njo. “Marsikdo vpra\u0161a, kako sploh opazim vse te \u017eivali in jih \u0161e fotografiram.” Ne uporablja maskirk ali posebnih skrivali\u0161\u010d, meni, da tovrsten pristop danes precej redek in zato vrlina sodobne naravoslovne fotografije.<\/p>\n

“Moje najve\u010dje veselje so dnevi, pre\u017eiveti z objektivom v roki nekje globoko v gozdu ali v mokri\u0161\u010dih, kjer ni nikogar drugega razen mene in divjih prebivalcev.” Tovrstna opazovanja in obhodi v naravi trajajo ure, za nekatere posnetke je treba ve\u010dkrat na teren. Treba je spoznati ritem \u017eivali njihovo gibanje, njihove navade \u2013 preprosto postati del njihovega sveta, neviden opazovalec, z veliko potrpe\u017eljivosti do ujetih trenutkov, saj je prav vsak edinstven in neponovljiv.<\/p>\n

\"Zlasti<\/a><\/p>\n

Zlasti sove so ji zelo blizu.\u00a0<\/p>\n

Ob\u010dina Lenart<\/p>\n

Njeno fotografsko delo poleg vizualnega u\u017eitka nosi mo\u010dno izobra\u017eevalno noto z globokim sporo\u010dilom. Njen namen je prebuditi \u010dute in nas opomniti, da ljudje potrebujemo naravo veliko bolj, kot ona potrebuje nas. “Naj vas divji svet \u017eivali nagovori skozi moj objektiv, ki ne i\u0161\u010de tehni\u010dne popolnosti, temve\u010d popolnost ujetega trenutka \u2013 tistega neponovljivega in dragocenega, ki se vtisne globoko v srce,” sklene Severjeva. Na ogled razstave v avli ob\u010dine Lenart vabi vse generacije, zlasti pa \u0161olske skupine in dru\u017eine, ki \u017eelijo pobli\u017ee spoznati naravno bogastvo doma\u010dega kraja in pomen njegovega varovanja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Vanja Sever: Ne uporabljam posebnih, nastavljenih kamer.\u00a0 Osebni Arhiv Datum 26. februar 2026 08:11 \u017de dolga leta Vanja…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":7462,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[22],"tags":[4086,4085,150,62,37,58,60,38,4084,4083,4087],"class_list":{"0":"post-7461","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-maribor","8":"tag-lenart","9":"tag-ljubiteljska-fotografinja","10":"tag-maribor","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina","16":"tag-stajerckrajlenart","17":"tag-stajercodljudizaljudi","18":"tag-vanja-sever"},"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7461","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7461"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7461\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7462"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7461"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7461"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7461"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}