![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/napovednik_fb_x_26_D18-300x114.jpg\")
<\/p>\nPi\u0161e: G. B.<\/p>\n
Iz\u0161la je nova \u0161tevilka revije Demokracija! V njej objavljamo, da se nam vendarle obeta nova desnosredinska vlada. Za nove pred\u010dasne in po\u0161teno izvedene volitve pa bi si morala Slovenija vzeti nekaj \u010dasa. Kak\u0161ne postopke predvideva slovenska ustava za izvolitev novega mandatarja in nato \u0161e nove vlade? Je Nata\u0161a Pirc Musar prehitro vrgla pu\u0161ko v koruzo? Podrobnosti o brezglavem zapravljanju Golobove vlade v \u010dasu pred volitvami postajajo \u010dedalje bolj srhljive. Kaj vse nas \u0161e \u010daka? Ne glede na to, da bi morala sedanja vlada opravljati le teko\u010de posle, pa ministri kljub temu na veliko zaposlujejo za nedolo\u010den \u010das. Tipi\u010den primer je ministrstvo za kulturo.\u00a0 V intervjujih za Demokracijo je nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petri\u010d spregovoril tako o korupciji kot novi vladi ter mednarodnih razmerah, ki terjajo odgovorne voditelje. Publicist Igor Omerza pa je znova spregovoril o vedno bolj aktualnem primeru komisarke Marte Kos in njene \u0161panovije z Udbo. Z Demokracijo boste vedeli ve\u010d!<\/p>\n
Zanimivo je sicer, kako tranzicijska levica v tem trenutku koleba, ali bi se v pogojih, ko razmerja nikomur ne dajejo pogojev za trdno in programsko enotno vlado, zrinila na prestol. Dosedanji premier Robert Golob je po dvojnem razo\u010daranju, ko je parlamentarna ve\u010dina mimo volje Svobode na prestol DZ pripeljala popolnega novinca v parlamentu, sicer \u0161efa Resni.ce Zorana Stevanovi\u0107a, nato pa se je pri pogajanjih domnevno izneveril \u0161e An\u017ee Logar, \u017ee napovedal, da se vidi v opoziciji. Kar je pravzaprav tiho priznanje, da Golob ne \u017eeli prevzeti odgovornosti za to, kar je po\u010del zadnja \u0161tiri leta. Pri tem pa je bilo za\u010dutiti nekak\u0161no popu\u0161\u010danje Svobode glede gospodarskih ukrepov ter poudarjanje borbe proti korupciji, \u010deprav je to treba sprejeti zgolj kot populisti\u010den bombon\u010dek. Pri tem prednja\u010di zlasti Alenka Bratu\u0161ek, ki skupaj z Luko Mescem igra vlogo \u00bbgeneralov po bitki\u00ab. Tudi preko nacionalne televizije, ki \u0161e bolj trmoglavi v svoji \u00bbdepolitiziranosti\u00ab. Je to morda poskus, da bi Bratu\u0161kova celo postala Golobova naslednica na \u010delu Svobode? Ni nemogo\u010de.<\/p>\n
Celoten \u010dlanek si lahko preberete v novi \u0161tevilki Demokracije!<\/p>\n
<\/p>\n
V novi Demokraciji \u0161e preberite:<\/p>\n
O postopkih izvolitve mandatarja in nove vlade<\/p>\n
Postopek izvolitve mandatarja za sestavo vlade v Republiki Sloveniji predstavlja enega najpomembnej\u0161ih ustavnih temeljev na\u0161e dr\u017eave, saj neposredno dolo\u010da na\u010din formiranja izvr\u0161ilne oblasti in odra\u017ea stabilnost parlamentarne demokracije. Po dr\u017eavnozborskih volitvah konec aprila \u0161e vedno \u010dakamo mandatarja za sestavo 16. vlade Republike Slovenije. V ozra\u010dju intenzivnih koalicijskih pogajanj tako ponovno prihaja do izraza pomen skrbno zasnovanega postopka iz 111. \u010dlena Ustave RS, ki z mo\u017enostjo treh krogov omogo\u010da oblikovanje vlade tudi v politi\u010dno najbolj zahtevnih razmerah.<\/p>\n
Intervjuja: dr. Ernest Petri\u010d in mag. Igor Omerza<\/p>\n
\u201cVolitve, po\u0161tene v vseh pogledih, so steber demokracije in temelj so\u017eitja razli\u010dnosti, kar je bistvo demokracije. Morebitni resni dvomi o po\u0161tenosti volitev so za\u010detek erozije demokracije. Zato so dr\u017eavni organi in vse politi\u010dne stranka dol\u017eni posve\u010dati skrb po\u0161tenosti volitev pred, med in tudi po volitvah. Sam bi ve\u010d pozornosti namenil nadzoru nad volitvami, ne bi tega problema podcenjeval,\u201d je v intervjuju za Demokracijo povedal dr. Ernest Petri\u010d, nekdanji ustavni sodnik, upokojeni diplomat in profesor.<\/p>\n
Mag. Igor Omerza pa je komentiral nedavni nastop Marte Kos na zasli\u0161anju v evropskem parlamentu: \u201cCelo nekaj poslancev je izrazilo podporo na\u0161i komisarki, videlo se je, da so pripravljeni\/preparirani. Enkrat so ji prisotni (ne vsi) tudi zaploskali!? Zanimivo, Marta Kos odkrito in debelo la\u017ee, in to \u017ee drugi\u010d v Evropskem parlamentu, za to pa celo dobi aplavz!\u201d<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/intervjuji_demokracija_st_18-300x198.jpg\")
<\/p>\n
Brezglavo levi\u010darsko tro\u0161enje<\/p>\n
Slovenska javnost je zadnja tri leta, v \u010dasu koalicije Svoboda, SD in Levica pod vodstvom Roberta Goloba, poslu\u0161ala enotno in samozavestno sporo\u010dilo: javne finance so stabilne, gospodarstvo uspe\u0161no, Slovenija pa dosega rezultate, ki ji jih \u00bbzavida ves svet\u00ab. Vendar se za to ble\u0161\u010de\u010do retoriko skriva povsem druga\u010dna realnost. Javnofinan\u010dni primanjkljaj se je v kratkem \u010dasu mo\u010dno pove\u010dal in v letu 2025 dosegel 2,5 odstotka BDP (z 0,9 odstotka v letu 2024). Gospodarska rast se je ob\u010dutno upo\u010dasnila, realna dinamika BDP pa je mo\u010dno zaostajala za eksplozivno rastjo javne porabe. To ni bila posledica zunanjega \u0161oka ali krize, temve\u010d sistemati\u010dnih politi\u010dnih odlo\u010ditev in prednostne izbire trajnega tro\u0161enja nad realnimi zmo\u017enostmi dr\u017eave. Prihodki so rasli zmerno, odhodki pa bistveno hitreje \u2013 v nekaterih obdobjih skoraj dvakrat hitreje od rasti gospodarstva. Rezultat je fiskalna ekspanzija, ki ustvarja trajne obveznosti brez ustreznega kritja in dolgoro\u010dno ogro\u017ea vzdr\u017enost javnih financ.<\/p>\n
Slovensko gospodarstvo od nove vlade pri\u010dakuje stabilnost<\/p>\n
Slovensko gospodarstvo, ki je nad odhajajo\u010do vlado Roberta Goloba globoko razo\u010darano, od nove vlade pri\u010dakuje predvsem stabilnost, izbolj\u0161anje poslovnega okolja in jasnej\u0161o gospodarsko strategijo dr\u017eave. Gospodarstveniki opozarjajo, da se podjetja v zadnjih letih soo\u010dajo z vedno ve\u010djimi stro\u0161ki dela in energentov ter administrativnimi obremenitvami. Zato od prihodnje vlade zahtevajo bolj predvidljivo in razvojno usmerjeno gospodarsko politiko. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudarjajo, da mora biti gospodarski razvoj ena od klju\u010dnih prioritet prihodnjega mandata. Tega v odhajajo\u010di vladi kljub velikim obljubam in \u0161tevilnim besedam ni bilo. Opozarjajo, da je izbolj\u0161anje konkuren\u010dnosti poslovnega okolja nujno za dolgoro\u010dni razvoj dr\u017eave in ve\u010djo dodano vrednost slovenskega gospodarstva. Podjetja potrebujejo stabilno zakonodajno okolje, ki omogo\u010da dolgoro\u010dno na\u010drtovanje investicij. Pogoste spremembe zakonodaje in nepri\u010dakovani ukrepi dr\u017eave namre\u010d zmanj\u0161ujejo zaupanje investitorjev in ote\u017eujejo razvoj podjetij.<\/p>\n
Vladno zmanj\u0161anje obsega zdravstvenih storitev<\/p>\n
Najnovej\u0161a uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih in obsegu sredstev za leto 2026, sprejeta 16. aprila, vrednoti zdravstvene programe na 4,2 milijarde evrov. Hkrati uvaja omejitve pla\u010devanja po realizaciji in zni\u017eanje cen za en odstotek, kar naj bi prineslo prihranek okoli 98 milijonov evrov, in sicer 63 milijonov iz omejitve obsega zdravstvenih storitev in 35,4 milijona iz zni\u017eanja cen. Cilj naj bi bil uravnote\u017eenje prora\u010duna ZZZS ob fiskalnih omejitvah in rasti odhodkov, deloma zaradi pla\u010dne reforme in demografskih sprememb. Vlada je torej sprejela kr\u010denje seznama programov, ki se pla\u010dujejo po realizaciji, ker splo\u0161nega dogovora med ZZZS in izvajalci ni bilo mogo\u010de skleniti. Strokovnjaki opozarjajo, da tak\u0161no centralno na\u010drtovanje zmanj\u0161uje pro\u017enost sistema in neposredno vpliva na dostopnost storitev. O tem je v zadnjih dneh razpravljala tudi skup\u0161\u010dina ZZZS. Ukrepe za leto 2026 so sprejeli. Pomenljivo je tudi, da Golobova vlada (dejanski) korupciji v zdravstvu ni namenjala omembe vrednih ukrepov. V za\u010detku mandata je najprej ukinila urad za cene, ki ga je vzpostavila prej\u0161nja, Jan\u0161eva, vlada. Kako je s tem, zelo dobro ponazori nakup \u017eilnih opornic. Splo\u0161na bolni\u0161nica Novo mesto je po javnem naro\u010dilu v obdobju 2024\u20132026 za te pla\u010devala 560 evrov za kos, namesto 160 evrov, kot v povpre\u010dju za to pla\u010dujejo dr\u017eave<\/p>\n
Mineva 40 let od najve\u010dje jedrske katastrofe v zgodovini \u010dlove\u0161tva<\/p>\n
Letos mineva 40 let od ene najhuj\u0161ih jedrskih nesre\u010d oz. katastrof v zgodovini \u010dlove\u0161tva \u2013 26. aprila 1986 je razneslo reaktor v 4. bloku jedrske elektrarne V. I. Lenina v bli\u017eini zgodovinskega mesteca \u010cernobil in mesta Pripjat, ki je \u0161telo pribli\u017eno 50.000 prebivalcev. Katastrofa je imela daljnose\u017ene posledice, saj so radioaktivne snovi dosegle velik del Evrope, s tem pa je pustila velik pe\u010dat tudi na razumevanju tveganja in nujnosti varnostnih ukrepov na podro\u010dju jedrske energije. Kot vemo, se je nesre\u010da zgodila v takratni Sovjetski zvezi na obmo\u010dju Ukrajine, le 130 kilometrov od Kijeva. \u010ceprav sta \u017ee v \u010dasu nesre\u010de umrla dva delavca, je najhuj\u0161e pri\u0161lo \u0161ele v tednih, mesecih in letih po eksploziji. V tednih po nesre\u010di je umrlo okoli 30 ljudi \u2013 predvsem gasilcev in re\u0161evalcev, ki so prvi prispeli na prizori\u0161\u010de \u2013, med tistimi, ki so na kraju \u010distili posledice nesre\u010de, pa je zaradi izpostavljenosti visokemu sevanju po nekaterih \u0161tudijah \u017eivljenje izgubilo tudi do 16.000 ljudi. Pri sanaciji je sicer sodelovalo ve\u010d sto tiso\u010d gasilcev, delavcev in vojakov. Zaradi dolgoro\u010dnih posledic in rakavih obolenj pa je v desetletjih po nesre\u010di umrlo \u0161e ve\u010d deset tiso\u010d ljudi. V naslednjih letih in desetletjih se je prav tako pove\u010dalo \u0161tevilo rakavih obolenj, zlasti raka \u0161\u010ditnice pri otrocih in mladih.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/kolumne_demokracija_st_18-300x173.jpg\")
<\/p>\n
V novi Demokraciji objavljamo kolumne na\u0161ih urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Andrej Sekulovi\u0107, Bogdan Sajovic, Jo\u017ee Bi\u0161\u010dak, Matev\u017e Tom\u0161i\u010d, Mitja Ir\u0161i\u010d, \u0160tefan \u0160umah in Vinko Gorenak.<\/p>\n
Tednik Demokracija \u2013 pravica vedeti ve\u010d!<\/p>\n
\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pi\u0161e: G. B. Iz\u0161la je nova \u0161tevilka revije Demokracija! V njej objavljamo, da se nam vendarle obeta nova…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":74788,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[9545,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-74787","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-napovednik","9":"tag-republic-of-slovenia","10":"tag-republika-slovenija","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116490145964857568","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/74787","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=74787"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/74787\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/74788"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=74787"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=74787"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=74787"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}