{"id":7486,"date":"2026-02-26T22:54:19","date_gmt":"2026-02-26T22:54:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/7486\/"},"modified":"2026-02-26T22:54:19","modified_gmt":"2026-02-26T22:54:19","slug":"druga-plat-senzacionalnega-odkritja-na-krasu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/7486\/","title":{"rendered":"Druga plat senzacionalnega odkritja na Krasu"},"content":{"rendered":"

\u010casopis Delo je 8. januarja 2026 objavil intervju z arheologom Dimitrijem Mleku\u017eem Vrhovnikom<\/a>, ki je skupaj s Toma\u017eem Fabcem v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences objavil \u010dlanek z naslovom Prehistoric hunting megastructures in the Adriatic hinterland (Prazgodovinske lovske megastrukture v jadranskem zaledju). V njem predstavljata odkritje kamnitih lovskih megastruktur na Krasu, ki jih vidita kot prazgodovinske pasti za mno\u017ei\u010dni lov na jelene. Vsako tvorita dolga masivna kamnita zidova, ki se zbli\u017eujeta v smeri vrta\u010de s kamnito ogrado, ki jo razlagata kot kon\u010dno past, v katero so lovci nagnali plen. Pasti datirata v \u0161irok razpon od srednje bronaste dobe do vklju\u010dno mezolitika, to je \u010dasovni razpon pribli\u017eno 8000 let. V izjavah v javnih medijih pa se vse bolj opredeljujeta za \u010dasovno umestitev v mezolitik.<\/p>\n

O odkritju so poro\u010dali \u0161tevilni doma\u010di in tuji mediji, ki vsi po vrsti megastrukture prikazujejo kot izjemno odkritje, kar ni ni\u010d posebnega, saj je danes v arheologiji domala \u017ee vsako odkritje izjemno. Zaradi velike odmevnosti odkritja, ki je na dobri poti, da pride celo v \u0161olske u\u010dbenike, se mi zdi kot arheologu, ki se ukvarja z obdobjem mezolitika, potrebno opozoriti, da stoji odkritje na trhlih temeljih.<\/p>\n

Avtorja svojo tezo o prazgodovinskih lovskih megastrukturah v prvi vrsti gradita na podobnosti z obse\u017enimi suhozidnimi gradnjami, poznanimi predvsem iz su\u0161nih obmo\u010dij od severne Afrike do centralne Azije, tako imenovanimi pu\u0161\u010davskimi pastmi. Pri teh gradnjah se obi\u010dajno dva zidova, med katera naj bi nagnali lovne \u017eivali, lijakasto zdru\u017eujeta proti kon\u010dnemu, ograjenemu prostoru. \u010cas njihovega nastanka ve\u010dinoma ni znan, prav tako ni enozna\u010dna njihova namembnost, saj bi jih lahko uporabljali tudi kot ograde za doma\u010de \u017eivali.<\/p>\n

Po obliki sta pu\u0161\u010davskim pastem med predstavljenimi kra\u0161kimi megastrukturami \u0161e najbolj podobni strukturi, ozna\u010deni kot K01 in K02. Sklepamo, da je namen morebitnih pasti z bo\u010dnimi usmerjevalnimi zidovi plen \u010dim hitreje nagnati v kon\u010dno past, kjer ga \u010daka bridki konec. Pri omenjenih pasteh se usmerjevalna zidova tik pred vrta\u010do s kon\u010dno pastjo pribli\u017eata drug drugemu na vsega nekaj metrov in tako tvorita ozko grlo, ki bi pri pogonu ve\u010dje \u010drede jelenov povzro\u010dilo zastoj, s tem pa bi se pove\u010dala mo\u017enost, da bi jeleni zbe\u017eali \u010dez zid. Pri pasti K01 je pred tak\u0161no zo\u017eitvijo \u0161e globoka vrta\u010da, ki predstavlja \u0161e eno oviro, pri kateri bi \u010dreda izgubila zagon. Ti dve podrobnosti, ki ju avtorja ne problematizirata, porajata dvom o uporabnosti tak\u0161nih pasti.<\/p>\n

Kot beremo, so lovske megastrukture na Krasu izjemno odkritje, ki spreminja razumevanje evropske prazgodovine. Za tak\u0161no grandiozno trditev bi potrebovali ustrezne arheolo\u0161ke dokaze o namembnosti in starosti megastruktur, kot so arheolo\u0161ke najdbe in ostanki jelenjadi oziroma drugih uplenjenih \u017eivali, ki bi jih lahko radiokarbonsko datirali. \u017dal ni\u010d od tega. Dokaze za svojo tezo sta avtorja posku\u0161ala dobiti z izkopavanjem v kon\u010dni pasti strukture K01, kjer pa nista na\u0161la nobenih \u017eivalskih ostankov. \u010ce bi v kon\u010dni pasti pobijali plen, bi pri izkopavanju pri\u010dakovali, \u010de \u017ee ne kosti, vsaj najdbe polomljenih kamnitih projektilov pu\u0161\u010dic, s katerimi so plen pobili. Edino potencialno arheolo\u0161ko najdbo predstavlja odbitek ro\u017eenca, ki pa ga ne moremo o\u017eje vezati na nobeno arheolo\u0161ko obdobje, vsekakor pa ne gre za del projektila.<\/p>\n

Zidovi, ki usmerjajo parkljarje v past, delujejo le na odprtem terenu in so v gozdu neuporabni. Od tu te\u017enja, da avtorja posku\u0161ata pasti na vsak na\u010din uvrstiti v mezolitik, ker naj bi bil tedaj, sklicujo\u010d se na izbrane vire, Kras brez gozda. Glede na \u0161tevilne podatke o \u0161irjenju gozda v poznem glacialu in \u0161e bolj v za\u010detku holocena ju\u017eno od Alp je to malo verjetno. Toliko bolj, ker so med ostanki plena v mezolitskih najdi\u0161\u010dih na Krasu najbolje zastopani navadni jelen, srna in divja svinja, ki so gozdne \u017eivali. \u010ce Kras, ki je brez povr\u0161inske vode, \u017ee vsaj v mezolitiku ne bi bil pora\u0161\u010den z drevjem, se spra\u0161ujemo, kaj bi v tak\u0161nem neprivla\u010dnem okolju iskali gozdne \u017eivali in ljudje.<\/p>\n

Gradnja in uporaba tak\u0161nih megastruktur zahteva prisotnost velikega \u0161tevila ljudi. Na Krasu je znanih okoli 20 mezolitskih najdi\u0161\u010d, od tega le dve na slovenski strani. \u0160tevilka se zdi velika, vendar moramo upo\u0161tevati, da gre za obdobje, dolgo pribli\u017eno 4000 let. Strokovna izkopavanja so bila izvedena na slabi polovici najdi\u0161\u010d. Tako kot v drugih mezolitskih najdi\u0161\u010dih v regiji so tudi v kra\u0161kih najdi\u0161\u010dih med ostanki lovskega plena ostanki navadnega jelena naj\u0161tevilnej\u0161i, in tako avtorja sklepata, da so mezolitski lovci megastrukture gradili prav za lov na jelene. Ker pri izkopavanju v kon\u010dni pasti nista na\u0161la ostankov ne jelenov ne drugih \u017eivali, ki bi neposredno kazali, da gre za pasti, za to najdeta pojasnilo. Lovci naj bi pasti \u010distili in ubite jelene odna\u0161ali v svoja tabori\u0161\u010da, kjer so prirejali mno\u017ei\u010dne pojedine. Ker so jih pri tem za la\u017eji transport verjetno razkosali s kamnitimi orodji, bi pri\u010dakovali najdbe kamnitih orodij, vendar tudi teh ni.<\/p>\n

Naj opozorimo, da nam o koli\u010dini uplenjenih jelenov na nekem najdi\u0161\u010du ne pove \u0161tevilo vseh dolo\u010dljivih kosti jelena oziroma njihov procentni dele\u017e glede na vse dolo\u010dljive \u017eivalske kosti, \u010desar se poslu\u017eujeta avtorja (na primer, \u010de najdemo vse kosti jelena, ki jih je 327, to ne pomeni, da smo na\u0161li ostanke 327 jelenov). O tem gre sklepati na podlagi najmanj\u0161ega \u0161tevila ugotovljenih osebkov, ki je dolo\u010deno glede na \u0161tevilo enakih skeletnih delov ali zob enako starih osebkov. V jami Stena\u0161ca na Tr\u017ea\u0161kem Krasu, ki je eno najbolje raziskanih najdi\u0161\u010d, imamo v starej\u0161e mezolitski plasti 3c 424 dolo\u010dljivih kosti in 103 posami\u010dne zobe jelena, ki pripadajo najmanj dvanajstim osebkom. Za vse te ostanke, \u010detudi izvirajo iz iste plasti, pa ne vemo, ali so bili odlo\u017eeni hkrati ali postopno v razponu nekaj let ali desetletij. Prisotnost velikega \u0161tevila ljudi in mno\u017ei\u010dni lov bi morala v mezolitskih najdi\u0161\u010dih na Krasu pustiti povsem druga\u010den arheolo\u0161ki zapis od dejanskega.<\/p>\n

Dvom o mezolitski starosti kamnitih zidov dodatno poraja njihova nenavadno dobra ohranjenost. Te\u017eko je verjeti, da bi se vsaj 7500 let stari zidovi ohranili v tako dinami\u010dni kulturni krajini, kot je Kras. V mezolitiku na na\u0161em obmo\u010dju ne poznamo zidanih struktur, sedaj pa naj bi naenkrat imeli tudi po ve\u010d kilometrov dolge zidove. In to ne zidove iz prosto zlo\u017eenega kamenja, temve\u010d, kot trdita avtorja, zidove z dvema licema in polnilom. Tak\u0161ne zidove poznamo na Krasu od bronaste dobe dalje. Odkritje bi pomenilo, da so pionirji tak\u0161nega na\u010dina gradnje mezolitski lovci. Tu pa se pojavi vpra\u0161anje, zakaj bi se ljudje, ki so bili po naravi lovci, ki jim je bil lov izziv, u\u017eitek in na\u010din \u017eivljenja, pod \u017ego\u010dim soncem ob pomanjkanju vode fizi\u010dno naprezali in zlagali kamenje v tak\u0161ne zidove. \u0160e posebej, ker je bolj smotrno tistih deset ali nekaj ve\u010d jelenov, kolikor bi jih spravili v 25 m2 veliko ograjeno kon\u010dno past, upleniti na klasi\u010den na\u010din. Razen \u010de so izvajali to, \u010demur danes re\u010demo team building.<\/p>\n

Objava v presti\u017eni znanstveni reviji \u0161e ni zagotovilo, da imata avtorja prav. Prej nam pove nekaj o tem, v kak\u0161no smer gre dana\u0161nja znanost. Vse bolj je namre\u010d videti, da je bolj kot verodostojnost odkritja pomembna njegova senzacionalnost. Odkritje \u00bblovskih megastruktur\u00ab na Krasu je na na\u010din, kot je predstavljeno, neprepri\u010dljivo in ne prina\u0161a nobenih revolucionarnih spoznanj o na\u0161i davni preteklosti. Prina\u0161a zgolj vrsto nere\u0161enih vpra\u0161anj. V omenjenem intervjuju smo lahko prebrali, da se pravi znanstveni postopki zdaj \u0161ele za\u010denjajo. Po vsem tem bi morali biti \u017ee opravljeni.<\/p>\n

Matija Turk, ZRC SAZU, In\u0161titut za arheologijo<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u010casopis Delo je 8. januarja 2026 objavil intervju z arheologom Dimitrijem Mleku\u017eem Vrhovnikom, ki je skupaj s Toma\u017eem…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":7487,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[3621,3845,3624,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-7486","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-arheologija","9":"tag-kras","10":"tag-odkritje","11":"tag-republic-of-slovenia","12":"tag-republika-slovenija","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7486","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7486"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7486\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7487"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7486"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7486"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7486"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}