{"id":74917,"date":"2026-04-30T01:41:19","date_gmt":"2026-04-30T01:41:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/74917\/"},"modified":"2026-04-30T01:41:19","modified_gmt":"2026-04-30T01:41:19","slug":"med-rekordnimi-indeksi-in-geopoliticno-negotovostjo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/74917\/","title":{"rendered":"Med rekordnimi indeksi in geopoliti\u010dno negotovostjo"},"content":{"rendered":"<p>    <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/04\/29\/826165\/Orig-IMG_1-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/04\/29\/826165\/Orig-IMG_1-600.webp\" class=\"main-gallery-image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Wide-IMG_1-1000.webp.webp\" alt=\"Matej Gosar, NLB SKladi\"\/><\/p>\n<p>Med rekordnimi indeksi in geopoliti\u010dno negotovostjo<\/p>\n<p>Kljub nespremenjeni geopoliti\u010dni situaciji na Bli\u017enjem vzhodu so delni\u0161ki indeksi v ZDA dosegli nove rekorde. To je bila predvsem posledica pozitivnih objav nekaterih podjetij iz panoge polprevodnikov. V tej panogi ni videti konca rasti, povezane z umetno inteligenco.<\/p>\n<p>                        29. 04. 2026, 12.35\n                    <\/p>\n<p> Matej Gosar, NLB Skladi\n                    <\/p>\n<p>Ameri\u0161ki delni\u0161ki trgi so se po pri\u010dakovanem padcu cen delnic na za\u010detku tedna ob blede\u010dih upih za umiritev na Bli\u017enjem\u00a0vzhodu sredi tedna obrnili navzgor \u2013 po sredinem podalj\u0161anju premirja med ZDA in Iranom je indeks S&amp;P 500 dosegel nov\u00a0rekord. Vendar je takoj naslednji dan sledilo nekaj razo\u010daranja, ki je v ve\u010dji meri pri\u0161lo iz pano\u017ene skupine programskih\u00a0storitev. Med bolj omembe vrednimi padci cen delnic iz te panoge je bil padec cene delnice podjetja ServiceNow, ki je sicer objavilo povsem solidne poslovne rezultate, delnica pa je zaradi \u0161ibkej\u0161e rasti naro\u010dnin od predvidene izgubila kar 18 odstotkov vrednosti.<\/p>\n<p>Podobno se je godilo delnici IBM, ki je po objavi rezultatov izgubila 8,5 odstotka vrednosti. Tudi rezultati tega podjetja so bili sicer nad pri\u010dakovanji analitikov. Trg v trenutnem okolju strahu pred nadome\u0161\u010danjem storitev teh podjetij z umetno inteligenco na tak na\u010din kaznuje vsako pomanjkljivost v objavljenih rezultatih. Kljub temu se je tehnolo\u0161ko naravnan indeks Nasdaq v preteklem tednu najbolje odrezal med osrednjimi delni\u0161kimi indeksi. Nadaljevanje pospe\u0161enega razvoja umetne inteligence je\u00a0namre\u010d ravno obratno vplivalo na panogo polprevodnikov. Po objavah rezultatov so najve\u010d pridobile delnice podjetja Intel (23 odstotkov). Tudi sicer je sezona poslovnih rezultatov za prvo \u010detrtletje prinesla robustno sliko \u2013 po podatkih FactSeta je 84 odstotkov do petka objavljenih poslovnih rezultatov podjetij iz indeksa S&amp;P 500 preseglo pri\u010dakovanja, napovedana medletna rast dobi\u010dkov\u00a0pa je zna\u0161ala 15,1 odstotka.<\/p>\n<p>Makroekonomski podatki so bili prete\u017eno pozitivni: maloprodaja je v marcu porasla za 1,7 odstotka, kar je najve\u010dji mese\u010dni skok od za\u010detka leta 2023, \u010deprav je glavnino prispevala 15,5-odstotna rast prodaje na bencinskih \u010drpalkah ob vi\u0161jih cenah goriv. Aprilski indeks PMI dru\u017ebe S&amp;P Global se je povzpel na 52, pri \u010demer je proizvodni segment dosegel skoraj \u0161tiriletni vrh, vendar so cenovni podindeksi inflacijskih pritiskov dosegli najvi\u0161je vrednosti od sredine leta 2022. Indeks potro\u0161ni\u0161kega zaupanja Univerze Michigan je padel na 49,8, inflacijska pri\u010dakovanja za prihodnje leto pa so s 3,8 odstotka sko\u010dila na 4,7 odstotka.<\/p>\n<p>Evropski delni\u0161ki trgi so teden zaklju\u010dili v rde\u010dem. Indeks STOXX Europe 600 je tako izgubil 2,29 odstotka. Ker je Hormu\u0161ka o\u017eina ostala zaprta, pogovori med ZDA in Iranom pa so zastali, so se vlagatelji osredoto\u010dili na defenzivne sektorje, kot sta oskrba z elektri\u010dno energijo in telekomunikacije, medtem ko so cikli\u010dne panoge zdrsnile ni\u017eje. Energetska kriza bi namre\u010d na Evropo imela precej ve\u010dji negativen u\u010dinek kot na ZDA. Skladno s tem so bili slab\u0161i tudi podatki o razpolo\u017eenju v gospodarstvu.<\/p>\n<p>V Nem\u010diji je indeks Ifo padel na 84,4, kar je najni\u017eja vrednost po maju 2020, pri \u010demer se je razpolo\u017eenje poslab\u0161alo v vseh glavnih sektorjih gospodarstva. Podobno se je v Franciji zgodilo z indeksom potro\u0161ni\u0161kega zaupanja, ki je z 89 zdrsnil na 84. Kljub temu je bilo med evropskimi delnicami kar nekaj takih, ki so teden zaklju\u010dile mo\u010dno pozitivno, med njimi L&#8217;Or\u00e9al, Nokia, Nestl\u00e9 in Siemens Energy, medtem ko je delnica Deutsche Telekoma po poro\u010dilih o morebitni zdru\u017eitvi z ameri\u0161ko podru\u017enico T-Mobile US nekaj izgubila.<\/p>\n<p>Japonski indeks Nikkei 225 je teden zaklju\u010dil z rastjo in dosegel novo rekordno raven ter se povzpel \u010dez 60.000 to\u010dk, predvsem zaradi rasti cen delnic, povezanih z umetno inteligenco. Vi\u0161ji stro\u0161ki energije so se \u017ee poznali v japonski jedrni inflaciji, ki je marca pospe\u0161ila na 1,8 odstotka medletno. Donosnost japonskih dr\u017eavnih obveznic je ostala povi\u0161ana, jen pa se je znova pribli\u017eal ravni 160 za dolar, pri kateri so japonske oblasti v preteklosti \u017ee posegale na devizni trg. Na Kitajskem je indeks CSI 300 pridobil 0,86 odstotka, kitajska centralna banka pa je obrestne mere ohranila nespremenjene enajsti mesec zapored. Tehnolo\u0161ko zagonsko podjetje DeepSeek je medtem predstavilo model deepseek-V4, prilagojen za Huaweieve \u010dipe, vendar je bil tokrat vpliv njihove objave omejen na kitajski trg, kjer so tehnolo\u0161ke delnice odreagirale pozitivno.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Med rekordnimi indeksi in geopoliti\u010dno negotovostjo Kljub nespremenjeni geopoliti\u010dni situaciji na Bli\u017enjem vzhodu so delni\u0161ki indeksi v ZDA&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":74918,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[23462,6623,124,23461,62,37,58,60,38,1396],"class_list":{"0":"post-74917","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-ibm","9":"tag-loreal","10":"tag-ljubljana","11":"tag-servicenow","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-umetna-inteligenca"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116491117115697643","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/74917","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=74917"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/74917\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/74918"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=74917"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=74917"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=74917"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}