{"id":75004,"date":"2026-04-30T04:30:16","date_gmt":"2026-04-30T04:30:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/75004\/"},"modified":"2026-04-30T04:30:16","modified_gmt":"2026-04-30T04:30:16","slug":"uvodnik-poti-nazaj-ni-vec","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/75004\/","title":{"rendered":"Uvodnik: Poti nazaj ni ve\u010d"},"content":{"rendered":"<p class=\"bodytext\">Iz nove \u0161tevilke Monitorja:\u00a0V 90. letih prej\u0161njega stoletja, ko so osebni ra\u010dunalniki postali osrednji del gospodinjstev, se je pojavila nova vrsta industrije: digitalna alkimija. Obljubljala je nekaj nemogo\u010dega \u2013 da lahko s programsko opremo nadgradimo strojno opremo ali s klikom na gumb popravimo tiso\u010de napak, ki v resnici sploh niso obstajale. Od razvpitega primera SoftRAM 95 do agresivnega WinFixerja je zgodovina ra\u010dunalni\u0161tva polna programov, ki so v najbolj\u0161em primeru po\u010deli ni\u010d, v najslab\u0161em pa resno ogrozili stabilnost sistema. Placebo programska oprema!<\/p>\n<p class=\"naslovslika\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/mon3605_0526.jpg\" alt=\"Uvodnik: Poti nazaj ni ve\u010d\"\/><\/p>\n<p class=\"bodytext\">To ni ve\u010d prihodnost. Ni ve\u010d eksperiment za\u00a0tehnolo\u0161ke navdu\u0161ence, ni ve\u010d igra\u010da za programerje\u00a0in ni ve\u010d nekaj, kar bi uporabljali le podjetni vizionarji\u00a0iz Silicijeve doline. Umetna inteligenca je tukaj. In\u00a0ne le tukaj \u2013 povsod je: v telefonih, ra\u010dunalnikih,\u00a0pisarnah, \u0161olah, medijih, podjetjih, doma\u010dih kuhinjah\u00a0in, kar je morda najbolj pomenljivo, v na\u0161ih glavah.<\/p>\n<p class=\"bodytext\">Opazujem ljudi oko\u00adli sebe, na Facebooku, X-u, Instagramu, tudi znance in kolege. Nenadoma pi\u0161ejo dolge, lepo strukturirane, skoraj modre zapise, v\u010dasih tudi tisti, od katerih tega res ne bi pri\u00ad\u010dakoval.\u00a0O politiki, dru\u017ebi, vremenu, vzgoji, o vsem mogo\u010dem. \u0160e pred kratkim so skupaj spravili kak napol polomljen stavek, danes pa objavljajo skoraj eseje. Saj vemo, kaj se je zgodilo. Ne, niso \u010dez no\u010d postali bolj\u0161i pisci. Dobili so orodje, ki zna misli zlo\u017eiti lep\u0161e, bolj teko\u010de in samozavestno, kot jih zna ve\u010dina ljudi sama. Umetna inteligenca je postala stroj za ustvarjanje vtisa. Stroj za navidezno pamet.<\/p>\n<p class=\"bodytext\">To se ne dogaja le na dru\u017eabnih omre\u017ejih. Poznam \u0161tudentko, ki povsem resno trdi, da brez chata ne bi naredila faksa, saj je ta postalnjen osebni u\u010ditelj. In se ob tem iskreno \u010dudi, kako je to uspelo generacijam pred njo, ki tak\u0161nega pomo\u010dnika niso imele. Ne gre ve\u010d le za to, da si z umetno inteligenco pomagamo, temve\u010d za to, da si marsikdo komaj \u0161e predstavlja delo brez nje. In kadar neko orodje tako hitro postane bergla, se velja vpra\u0161ati, ali se niso zaradi tega spremenila tudi merila. Morda so kolokviji, izpiti in doma\u010de naloge danes res te\u017eji, ker u\u010ditelji vedo, da imajo u\u010denci in \u0161tudentje ob sebi vedno dostopnega pomo\u010dnika.<\/p>\n<p class=\"bodytext\">Podobno je v slu\u017ebah. \u010clanki nastajajo ob pomo\u010di umetne inteligence. Fotografije in ilustracije tudi. Tudi v Monitorju si pri zadnjih pomagamo z Midjourneyjem, Geminijem in ChatGPT-jem. Zakaj si ne bi? Dobre so, nastanejo v nekaj sekundah, dodatnih avtorskih zapletov (zaenkrat) ni, stro\u0161ek je zanemarljiv. Pogodbe, dopisi, poro\u010dila, povzetki sestankov \u2013 vse to danes nastaja s chatom. PowerPoint predstavitve prav tako. Recepti za kosilo tudi. Pri debatah po kosilu ne guglamo ve\u010d, ampak vpra\u0161amo chat. \u0160e ra\u010dunalni\u0161ka omre\u017eja v podjetjih se postavljajo ob pomo\u010di umetne inteligence. Namesto da bi brskali po dokumentaciji za po\u017earne zidove in Ciscova stikala, vpra\u0161amo chat in pri\u010dakujemo, da bo vse povzel, razlo\u017eil in predlagal re\u0161itev.<\/p>\n<p class=\"bodytext\">Pred leti smo rekli, da je Google podalj\u0161ek na\u0161ega spomina, danes je klepet postal podalj\u0161ek na\u0161ega mi\u0161ljenja. Prej smo iskali vire, zdaj pri\u010dakujemo \u017ee pripravljen odgovor. Prej smo morali povezave odpreti, prebrati, primerjati, razumeti. Zdaj dobimo lep, zaokro\u017een, samozavesten odstavek, pa \u010de je pravilen ali ne. V tej samozavesti je \u010dar in nevarnost umetne inteligence. Deluje kot univerzalni sodelavec: pi\u0161e, prevaja, povzema, ra\u010duna, ri\u0161e, programira, svetuje. Ne utrudi se, ne sitnari, ne zamuja in ne jamra. A hkrati tudi ne odgovarja za napake, ki niso redke.<\/p>\n<p class=\"glavacitat\">Nikoli \u0161e ni bilo tako enostavno ustvariti korektnega, teko\u010dega in povsem praznega besedila.<\/p>\n<p class=\"bodytext\">Najve\u010dja prednost umetne inteligence je, da nam ne prihrani le \u010dasa, temve\u010d tudi miselni napor. Kdo si ne bi \u017eelel orodja, ki v nekaj sekundah opravi delo, za katero bi sam porabil pol ure ali ve\u010d? Pa vendar \u2013 \u010de stroju prepogosto prepustimo prvi korak, bomo kmalu ugotovili, da smo mu tudi drugega, tretjega in zadnjega. Umetna inteligenca ne spreminja le tega, kako delamo, temve\u010d tudi to, kaj \u0161e znamo narediti sami.<\/p>\n<p class=\"bodytext\">Dana\u0161nja pismenost zato ni ve\u010d le v tem, da znamo pisati, pomembno je tudi, da znamo dobro vpra\u0161ati. Da znamo prepoznati, kdaj model prodaja lepo zvene\u010do neumnost. Da znamo preveriti vir, presoditi odgovor, popraviti napako. Umetna inteligenca nas dela hitrej\u0161e, nikakor pa ne nujno tudi pametnej\u0161e. Ker lahko vsakdo izdela ve\u010d besedil, ve\u010d slik, ve\u010d predstavitev in ve\u010d \u00bbvsebine\u00ab, nastaja tudi ve\u010d povpre\u010dnosti. Nikoli \u0161e ni bilo tako enostavno proizvesti korektnega, teko\u010dega in povsem praznega besedila. Nikoli \u0161e ni bilo la\u017eje ustvariti vtisa kompetentnosti brez dejanske globine.<\/p>\n<p class=\"bodytext\">Torej ni presenetljivo, da nekatera podjetja \u017ee odpu\u0161\u010dajo ljudi ali pa vsaj ugotavljajo, da jih ob pomo\u010di umetne inteligence potrebujejo manj. Lep\u0161e re\u010deno: od istih ljudi pri\u010dakujejo ve\u010d. Veliko ve\u010d. Kar je neko\u010d trajalo ves dan, naj bi bilo danes opravljeno v eni uri.<\/p>\n<p class=\"bodytext\">Poznam pa tudi ljudi, ki se zaradi vsega tega resno zavzemajo za to, da bi bilo treba umetno inteligenco prepovedati. Ker da bo uni\u010dila svet. Ne fizi\u010dno \u2013 ne v smislu robotov z laserji in hollywoodske apokalipse \u2013, temve\u010d nas, ljudi, tak\u0161ne, kot smo. Da nas bo spremenila, poneumila, odvadila razmi\u0161ljanja, pisanja, ustvarjanja in dvoma. Novodobni ludisti, pravim jaz. V\u010dasih so razbijali parne stroje, danes bi najraje razbili umetno inteligenco. Eden od njih mi je celo navrgel idejo, da bi morali uvesti davek na koli\u010dino uporabljene umetne inteligence v izdelku: \u010de si vse naredil z umetno inteligenco, pla\u010daj.<\/p>\n<p class=\"bodytext\">Osebno mislim, da ni nobene mo\u017enosti, da bi se \u010dlove\u0161tvo umetni inteligenci kadarkoli zares odpovedalo. Preprosto zato, ker nam daje preve\u010d koristnega, preve\u010d udobja in preve\u010d mo\u010di. Lahko jo omejujemo, obdav\u010dujemo, reguliramo in moraliziramo o njej, toda nazaj v \u010das pred njo ne bomo ve\u010d \u0161li. Ta stroj smo pa\u010d \u017ee vzeli za svojega.<\/p>\n<p>\n<a href=\"https:\/\/www.monitor.si\/registracija\/\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">Naro\u010di<\/a><br \/>\n se na redna tedenska ali mese\u010dna obvestila o novih prispevkih na na\u0161i spletni strani!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Iz nove \u0161tevilke Monitorja:\u00a0V 90. letih prej\u0161njega stoletja, ko so osebni ra\u010dunalniki postali osrednji del gospodinjstev, se je&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":75005,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[5317,62,37,58,60,38,89,90],"class_list":{"0":"post-75004","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-tehnologija","8":"tag-fokus","9":"tag-si","10":"tag-slovene","11":"tag-slovenia","12":"tag-slovenija","13":"tag-slovenscina","14":"tag-technology","15":"tag-tehnologija"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116491781738716630","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/75004","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=75004"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/75004\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/75005"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=75004"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=75004"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=75004"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}