{"id":75021,"date":"2026-04-30T05:10:07","date_gmt":"2026-04-30T05:10:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/75021\/"},"modified":"2026-04-30T05:10:07","modified_gmt":"2026-04-30T05:10:07","slug":"konec-proste-bolniske-prihajajo-obvezni-pregledi-in-strozja-pravila-kaksen-je-ucinek","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/75021\/","title":{"rendered":"Konec proste bolni\u0161ke? Prihajajo obvezni pregledi in stro\u017eja pravila. Kak\u0161en je u\u010dinek?"},"content":{"rendered":"

V Sloveniji se spreminjajo pravila bolni\u0161ke odsotnosti. Po novih ukrepih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bodo morali zavarovanci hitreje na pregled, gibanje med bolni\u0161ko odsotnostjo bo stro\u017eje dolo\u010deno, zavod pa ocenjuje tudi zmanj\u0161anje izgubljenih delovnih dni in prihranek okoli 60 milijonov evrov.<\/p>\n

ZZZS v finan\u010dnem na\u010drtu za leto 2026 ocenjuje, da bodo spremembe na podro\u010dju bolni\u0161kega stale\u017ea pomenile 750 tiso\u010d manj izgubljenih delovnih dni v breme zavoda, kar predstavlja pribli\u017eno 60 milijonov evrov prihrankov. Na zavodu za Siol.net navajajo, da se ocena trenutno ka\u017ee kot realna, ob tem pa opozarjajo, da lahko na izdatke vplivajo sezonski dejavniki, kot so pove\u010dani valovi nalezljivih bolezni.<\/p>\n

Zavarovanec mora po novih pravilih razlog za odsotnost z dela sporo\u010diti najpozneje naslednji delovni dan. Najpozneje \u010detrti dan odsotnosti mora opraviti osebni pregled pri izbranem zdravniku. Osebni pregled je potreben tudi v primeru podalj\u0161anja bolni\u0161kega stale\u017ea ali ob pogostih kratkotrajnih odsotnostih.<\/p>\n

\u010ce se zavarovanec ne odzove na pregled ali ne upo\u0161teva navodil zdravnika, lahko ZZZS zadr\u017ei ali odvzame pravico do nadomestila pla\u010de.<\/p>\n

Re\u017eimi gibanja med bolni\u0161ko odsotnostjo<\/p>\n

Uvedena so bila tudi enotna pravila glede gibanja med bolni\u0161ko odsotnostjo. Zdravnik dolo\u010di enega od ve\u010d re\u017eimov gibanja, ki opredeljujejo dovoljene aktivnosti v \u010dasu odsotnosti.<\/p>\n

Re\u017eimi vklju\u010dujejo:<\/p>\n

bivanje na domu z dovoljenimi izhodi zaradi zdravljenja,
\nomejeno gibanje v kraju bivanja,
\n\u0161ir\u0161e dovoljeno gibanje, \u010de to ne vpliva na potek zdravljenja.<\/p>\n

Pri nalezljivih boleznih je lahko dolo\u010dena izolacija, kar pomeni prepoved zapu\u0161\u010danja doma. Odhod v tujino je praviloma mogo\u010d le z odobritvijo ZZZS.<\/p>\n

Zdravnik mora re\u017eim gibanja dolo\u010diti pisno, z njim pa morata biti seznanjena zavarovanec in delodajalec.<\/p>\n

\"Nekateri<\/p>\n

Nekateri zdravniki osebne preglede \u017ee izvajajo pogosto, tudi neodvisno od bolni\u0161kega stale\u017ea, odgovarjajo na ZZZS. Osebni pregled je po navedbah zavoda pomemben za oceno zdravstvenega stanja pacienta.
\n Foto: STA <\/p>\n

Nadzor in postopki zaradi kr\u0161itev: koliko je kr\u0161iteljev?<\/p>\n

Po podatkih ZZZS je trenutno v teku 21 postopkov zaradi kr\u0161itev pravil bolni\u0161kega stale\u017ea. Izdane so bile \u0161tiri ugotovitvene odlo\u010dbe o kr\u0161itvah navodil za ravnanje.<\/p>\n

Ob prvi ugotovljeni kr\u0161itvi se izda opozorilo. \u010ce zavarovanec v obdobju petih let kr\u0161itev ponovi, lahko sledi odvzem nadomestila pla\u010de. Do odvzema nadomestila po teh pravilih \u0161e ni pri\u0161lo.<\/p>\n

Posebnosti ureditve v Sloveniji<\/p>\n

ZZZS navaja, da slovenska ureditev bolni\u0161kega stale\u017ea v dolo\u010denih segmentih odstopa od ureditev v drugih evropskih dr\u017eavah.<\/p>\n

V Sloveniji:<\/p>\n

ni \u010dasovne omejitve trajanja bolni\u0161kega stale\u017ea,
\nje ve\u010d kot 1.500 oseb v bolni\u0161kem stale\u017eu ve\u010d kot tri leta,
\nobstajajo posamezni primeri bolni\u0161kega stale\u017ea, ki trajajo ve\u010d kot deset let.<\/p>\n

Navajajo\u00a0tudi, da se v Sloveniji v dolo\u010denih primerih z dalj\u0161im trajanjem bolni\u0161kega stale\u017ea lahko pove\u010da odstotek nadomestila pla\u010de, medtem ko se v nekaterih drugih dr\u017eavah ta odstotek s \u010dasom zni\u017euje.<\/p>\n

Poleg tega Slovenija ne dolo\u010da posebnih vstopnih pogojev za pridobitev pravice do nadomestila pla\u010de, kot so karen\u010dna obdobja ali omejitve glede na dol\u017eino predhodne zavarovanosti.<\/p>\n

Dru\u017einski zdravnik Rok Ravnikar o aktualnih spremembah za Siol.net odgovarja:<\/p>\n

Kako kot dru\u017einski zdravnik ocenjujete nove spremembe?<\/p>\n

\u00a0
\nKot dru\u017einski zdravnik podpiram vse spremembe, ki vodijo k razbremenitvi, ve\u010dji u\u010dinkovitosti in digitalizaciji postopkov. Urejanje bolni\u0161kih odsotnosti po konzervativnih ocenah predstavlja skoraj petino na\u0161ega dela, pri \u010demer gre prete\u017eno za administrativna opravila, ki neposredno ne izbolj\u0161ujejo zdravja bolnikov.<\/p>\n

Na\u010deloma podpiram tudi poenostavitve v obliki tipskih navodil o re\u017eimu gibanja v \u010dasu bolni\u0161kega stale\u017ea ter hkratnega seznanjanja pacienta in delodajalca z njimi. Tako poenotenje in transparentnost vidim kot korak naprej. A hkrati poudarjam, da mora \u010dimprej priti do integracije re\u0161itev v obstoje\u010de programske sisteme ambulant.\u00a0<\/p>\n

\"Rok<\/p>\n

Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Kaj se bo v praksi najbolj spremenilo? Kako izvedljivo je pravilo \u010detrtega dne?\u00a0
Pri obveznem pregledu do \u010detrtega dne sem bolj previden. \u010ce ta ukrep ne bo podprt z ustrezno digitalizacijo in organizacijskimi prilagoditvami, lahko pomeni dodatno obremenitev ambulant.<\/p>\n

Ve\u010djo formalizacijo bolni\u0161kega stale\u017ea z bolj jasnimi postopki in enotnimi (tipskimi) navodili na\u010deloma vidim kot korak naprej, saj zmanj\u0161uje nejasnosti za paciente, delodajalce in zdravnike. Klju\u010dno je torej, kako bo ukrep implementiran \u2013 ne samo, kaj predpisuje.\u00a0<\/p>\n

Kako dolo\u010date re\u017eim gibanja? Kolik\u0161en del dela predstavlja bolni\u0161ka?\u00a0
Re\u017eim gibanja dolo\u010damo individualno glede na zdravstveno stanje, naravo bolezni in delovno mesto pacienta.<\/p>\n

Kot re\u010deno, bolni\u0161ki stale\u017e predstavlja pribli\u017eno petino dela dru\u017einskega zdravnika, pri \u010demer gre v veliki meri za administracijo. Vsak korak, ki to poenostavi, pomeni pomembno razbremenitev sistema. Poleg formalnih obravnav je veliko tudi “nevidnega”\u00a0dela in \u010dasa, ki ga namenimo pojasnjevanju pravic in pravil pacientom, zlasti kadar bolni\u0161kega stale\u017ea ne odobrimo.\u00a0<\/p>\n

Ali so pravila dovolj jasna? Kako pogosto prihaja do nesporazumov?\u00a0
Do\u00a0zdaj so bila pravila pogosto neenotna in zato tudi vir nesporazumov. Nesporazumi sicer niso redki, a jih prej omenjeni konkretni ukrepi lahko bistveno zmanj\u0161ajo. Nejasna pravila ne povzro\u010dajo le nesporazumov, ampak lahko tudi slabijo zaupanje med zdravnikom in pacientom, ki je klju\u010dno za uspe\u0161no zdravljenje.\u00a0<\/p>\n

Kako pogosto se sre\u010dujete z zlorabami?\u00a0
Zlorabe obstajajo, vendar niso prevladujo\u010d problem. Ve\u010dina bolnikov bolni\u0161ko odsotnost koristi upravi\u010deno. Odnos zdravnik \u2013 pacient namre\u010d temelji na zaupanju. Ve\u010dji problem kot zlorabe je trenutno ureditev sistema, ki zdravnika postavlja v vlogo hkrati terapevta in nadzornika, kar lahko vodi v konflikt interesov.<\/p>\n

Pomembno pa je, da sistem omogo\u010da preglednost, zmanj\u0161uje mo\u017enosti za zlorabe, hkrati pa po nepotrebnem\u00a0ne obremenjuje vseh pacientov in zdravnikov.\u00a0<\/p>\n

Kje vidite re\u0161itve?\u00a0
Re\u0161itve morajo biti popolnoma integrirane v obstoje\u010de informacijske sisteme ambulant, sicer bodo pomenile dodatno delo namesto razbremenitve.\u00a0<\/p>\n

Bolni\u0161ki stale\u017e mora postati bolj avtomatiziran proces, kjer zdravnik ostane predvsem v vlogi strokovne presoje, ne pa administrativnega izvajalca.<\/p>\n

Vsak nov ukrep (tudi obvezni pregledi) mora biti uveden tako, da ne poslab\u0161a dostopnosti do zdravnika. Za nesmotrno rabo bolni\u0161kega stale\u017ea so znani zelo preizku\u0161eni ukrepi iz u\u010dinkovitih zdravstvenih sistemov; kot je na primer bolni\u0161ki stale\u017e do treh dni brez obiska zdravnika, ampak tudi brez ali z zmanj\u0161anim nadomestilom pla\u010de. Ne moremo pa biti zdravniki tisti, ki jih bomo predlagali ali vsiljevali. Na\u0161a vloga v sistemu je druga\u010dna.\u00a0<\/p>\n

Politika in zavarovalnica bosta pa\u010d morali prevzeti odgovornost za premajhne kapacitete javnega zdravstva, ki se nesmiselno tro\u0161ijo za birokratske storitve. Spodbujati moramo racionalno rabo omejenih zmogljivosti javnega zdravstva. Samo namig: za kak\u0161en prihranek smo pripravljeni skorajda ure \u010dakati na \u010drpalkah pred napovedanimi podra\u017eitvami bencina za nekaj centov? Koliko zapu\u0161\u010denih nakupovalnih vozi\u010dkov z vstavljenim kovancem za 50 centov najdete po parkiri\u0161\u010dih trgovskih centrov?<\/p>\n

Dolgoro\u010dno pa bi bilo smiselno, da odlo\u010danje o delazmo\u017enosti prevzamejo za to posebej usposobljeni strokovnjaki ali institucije (npr. specialisti medicine dela ali komisije na ZZZS), medtem ko osebni zdravnik ohrani predvsem terapevtsko vlogo.<\/p>\n

Regionalne razlike v bolni\u0161ki odsotnosti<\/p>\n

ZZZS za Siol.net odgovarja, da so v nekaterih regijah stopnje bolni\u0161ke odsotnosti nadpovpre\u010dne. Med njimi izpostavljajo Koro\u0161ko in Prekmurje. Na stopnjo odsotnosti po njihovih besedah vplivajo razli\u010dni dejavniki, med drugim zdravstveno stanje prebivalstva, struktura gospodarstva in stopnja zaposlenosti.<\/p>\n

\"ZZZS<\/p>\n

ZZZS navaja, da slovenska ureditev bolni\u0161kega stale\u017ea v dolo\u010denih segmentih odstopa od ureditev v drugih evropskih dr\u017eavah.
\n Foto: Sedem d.o.o. <\/p>\n

Bodo ambulante res bolj obremenjene?<\/p>\n

Nekateri zdravniki osebne preglede \u017ee izvajajo pogosto, tudi neodvisno od bolni\u0161kega stale\u017ea, odgovarjajo na ZZZS. Osebni pregled je po navedbah zavoda pomemben za oceno zdravstvenega stanja pacienta.<\/p>\n

Hkrati so predvidene izjeme, ko osebni pregled ni potreben, na primer v primeru okrevanja po operativnem posegu, zdravljenja s kemoterapijo ali prepre\u010devanja \u0161irjenja nalezljivih bolezni.<\/p>\n

Na ZZZS tako ocenjujejo, da spremembe ne bodo vplivale na dostopnost ambulant.\u00a0Predlog pa med zdravniki spro\u017ea pomisleke. V Zdravni\u0161ki zbornici Slovenije opozarjajo, da bi kraj\u0161i roki in dodatni pregledi pove\u010dali obremenitve ambulant ter poslab\u0161ali dostopnost.<\/p>\n

Razburjenje med pediatri in razprava o bolni\u0161kih odsotnostih<\/p>\n

V javnosti so pred \u010dasom \u017ee odmevale razprave o bolni\u0161kih odsotnostih<\/a>, potem ko so pediatri v enem od mariborskih zdravstvenih domov uvedli prakso, da star\u0161em ne odobrijo bolni\u0161kega stale\u017ea za nego otroka brez osebnega pregleda otroka. Kot razlog so navedli primere, ko star\u0161i v petek zaprosijo za odsotnost, v ponedeljek pa poro\u010dajo, da je otrok \u017ee zdrav, pogosto brez pregleda pri zdravniku.<\/p>\n

Strokovnjaki opozarjajo tudi na primere domnevnih zlorab bolni\u0161ke odsotnosti, pri \u010demer naj bi se ta koristila ob koncih tedna, praznikih in dopustih. Ob dokazani zlorabi je mo\u017ena tudi izredna odpoved delovnega razmerja.\u00a0<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V Sloveniji se spreminjajo pravila bolni\u0161ke odsotnosti. Po novih ukrepih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bodo morali zavarovanci…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":75022,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[5594,5456,59,61,23479,62,37,58,60,38,2180,16220,3047,5992],"class_list":{"0":"post-75021","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-bolniska","9":"tag-bolniska-odsotnost","10":"tag-republic-of-slovenia","11":"tag-republika-slovenija","12":"tag-rok-ravnikar","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-zdravje","19":"tag-zdravnik","20":"tag-zdravstvo","21":"tag-zzzs"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116491938966783296","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/75021","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=75021"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/75021\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/75022"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=75021"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=75021"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=75021"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}