Nara\u0161\u010dajo\u010di \u017eivljenjski stro\u0161ki vse bolj obremenjujejo tudi prebivalce \u0160vice, ki sicer velja za dr\u017eavo z visokimi \u017eivljenjskimi standardi in mese\u010dnimi prihodki. \u0160tevilni se skozi mesec komaj prebijejo, kar trem milijonom davkopla\u010devalcev pa po pla\u010dilu vseh fiksnih stro\u0161kov ob koncu meseca preostane malo ali ni\u010d denarja, poro\u010da \u0161vicarski portal Blick.<\/p>\n
Da so denarnice velikega \u0161tevila \u0160vicarjev ob koncu meseca prazne, je po poro\u010danju omenjenega portala krivda kombinacije nizkih dohodkov in nara\u0161\u010dajo\u010dih fiksnih stro\u0161kov.\u00a0Breme nara\u0161\u010dajo\u010dih najemnin in premij zdravstvenega zavarovanja je \u0161e posebej veliko za gospodinjstva z nizkimi dohodki, kar pomeni, da mnogi mese\u010dno prihranijo zelo malo ali celo ni\u010d.<\/p>\n
Med fiksne \u017eivljenjske\u00a0stro\u0161ke uvr\u0161\u010damo stanovanjske stro\u0161ke (najemnina ali kredit), komunalne in telekomunikacijske\u00a0storitve (naro\u010dnine za telefon, televizijo in internet), zavarovanja ter druge obveznosti, kot je pla\u010dilo obveznega RTV prispevka.<\/p>\n
Medij je pripravil anketo z vpra\u0161anjem, koliko denarja prebivalcem preostane po pla\u010dilu vseh fiksnih stro\u0161kov, nanjo pa je odgovorilo ve\u010d kot sedem tiso\u010d \u0160vicarjev. Rezultati so presenetljivi. 13 odstotkov vpra\u0161anih je odgovorilo, da jim po odbitku mese\u010dnih stro\u0161kov ne ostane ni\u010d, 18 odstotkom ostane manj kot 500 \u0161vicarskih frankov (543,40 evra), 23 odstotkom pa preostane od 500 (543,40 evra) do 1.500 \u0161vicarskih frankov (1.630,20 evra).<\/p>\n
Za nekatere prebivalce je finan\u010dna slika nekoliko bolj\u0161a.\u00a019 odstotkov vpra\u0161anih je navedlo, da imajo mese\u010dno od 1.500 (1.630,20 evra) do tri tiso\u010d \u0161vicarskih frankov ve\u010d (3.260,39 evra), kot jih potrebujejo za pre\u017eivetje,\u00a0preostalih 27 odstotkov pa ima prese\u017eek ve\u010d kot tri tiso\u010d\u00a0frankov (3.260,39 evra).<\/p>\n
Je edina mo\u017enost selitev?<\/p>\n
Nekateri prebivalci so o svojih finan\u010dnih te\u017eavah spregovorili bolj podrobno. Po poro\u010danju portala so se oglasili predvsem tisti, ki imajo dru\u017eine z otroki. Eden izmed njih je Mathias Reimann: “Delam polni delovni \u010das, moja partnerka pa 20-odstotni. Imava tri otroke in vsak mesec nama ostane manj denarja, ker se vse dra\u017ei, pla\u010de pa ostajajo iste.”<\/p>\n
Engin Harun pa pravi: “Da lahko pre\u017eivljam svojo dru\u017eino, sem moral poiskati \u0161e eno slu\u017ebo, sicer ne bi zmogel pla\u010devati davkov in zdravstvenega zavarovanja.” Finan\u010dno stisko \u010duti tudi Miriam Schenk.\u00a0“Prejemam invalidsko pokojnino in dopla\u010dila. Zdravstveno zavarovanje in najemnina sta sicer pokrita, vendar mi ne ostane kaj veliko. Ve\u010dkrat moram presko\u010diti kak\u0161en obrok, ker si ne morem privo\u0161\u010diti nakupa hrane.”<\/p>\n
Za nekatere je edina mo\u017enost postala selitev iz dr\u017eave. Upokojenec Roland Zaugg je povedal svojo zgodbo: “50 let sem pomagal graditi \u0160vico, zdaj pa moram \u017eiveti v \u0160paniji, ker je \u017eivljenje v \u0160vici s pokojnino 1.900 \u0161vicarskih frankov (2.066,97 evra) postalo predrago.” Podobno je poudarila tudi Maria Baumgartner: “Odselila sem se pred devetimi leti. \u017divljenja v \u0160vici si ne morem ve\u010d privo\u0161\u010diti.”<\/p>\n
Prag rev\u0161\u010dine v \u0160vici je leta 2024\u00a0zna\u0161al\u00a02.388 \u0161vicarskih frankov (2.597,86 evra) mese\u010dno za samsko osebo in\u00a04.159 \u0161vicarskih frankov (4.524,49 evra) za par z dvema otrokoma,\u00a0ka\u017eejo podatki \u0160vicarskega zveznega statisti\u010dnega urada.<\/p>\n
Preberite \u0161e:<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Nara\u0161\u010dajo\u010di \u017eivljenjski stro\u0161ki vse bolj obremenjujejo tudi prebivalce \u0160vice, ki sicer velja za dr\u017eavo z visokimi \u017eivljenjskimi standardi…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":75726,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[748,37,38,4459,64,4068,63,5150],"class_list":{"0":"post-75725","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-potovanje","9":"tag-slovene","10":"tag-slovenscina","11":"tag-stroski","12":"tag-svet","13":"tag-svica","14":"tag-world","15":"tag-zivljenje"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116494805561042021","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/75725","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=75725"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/75725\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/75726"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=75725"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=75725"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=75725"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}