{"id":75741,"date":"2026-04-30T17:37:10","date_gmt":"2026-04-30T17:37:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/75741\/"},"modified":"2026-04-30T17:37:10","modified_gmt":"2026-04-30T17:37:10","slug":"nemcija-je-bila-lani-najvecja-izvoznica-plasticnih-odpadkov-na-svetu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/75741\/","title":{"rendered":"Nem\u010dija je bila lani najve\u010dja izvoznica plasti\u010dnih odpadkov na svetu"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Deponija
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDeponija v bli\u017eini Carigrada v Tur\u010diji. Foto: EPA<\/p>\n

Velik del odpadkov je bil poslan v Tur\u010dijo, sledila je Malezija, pogosta destinacija pa je tudi Indonezija, ka\u017ee analiza neprofitnih organizacij Watershed Investigations in Basel Action Network. Preiskave redno povezujejo industrijo recikliranja plastike v teh dr\u017eavah z okoljsko \u0161kodo, nezakonitim odlaganjem in se\u017eiganjem odpadkov ter zlorabami delavcev.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

“Tur\u0161ka sredozemska obala je najbolj onesna\u017eena obala v celotnem Sredozemlju zaradi plasti\u010dnih odpadkov iz tovarn za recikliranje. Koli\u010dine mikroplastike so ogromne \u2013 v\u010dasih ljudje zaradi vseh odpadkov sploh v morje ne morejo,” je za Guardian povedal tur\u0161ki morski biolog Sedat G\u00fcndo\u011fdu, ki preu\u010duje onesna\u017eenje s plastiko.<\/p>\n

Ve\u010dje dr\u017eave, kot sta ZDA in Kitajska, izva\u017eajo manj plasti\u010dnih odpadkov, deloma zato, ker ve\u010dji del predelajo doma \u2013 prek odlagali\u0161\u010d, se\u017eiganja ali recikliranja \u2013 in niso pod enakim pritiskom recikla\u017enih ciljev kot Evropa in Velika Britanija, kjer izvoz \u0161teje k uradnim stopnjam recikliranja. ZDA so leta 2025 izvozile 385.000 ton in zasedle peto mesto med najve\u010djimi izvoznicami, medtem ko je bila Kitajska leta 2024 \u0161ele na 18. mestu.<\/p>\n

Evropska unija se je zavezala, da bo do novembra 2026 prepovedala izvoz plasti\u010dnih odpadkov v dr\u017eave zunaj skupine prete\u017eno bogatih dr\u017eav OECD-ja, vendar polovico odpadkov \u0161e vedno po\u0161iljajo v te dr\u017eave. Velik del preostanka gre v Tur\u010dijo, ki je zdaj najve\u010dja prejemnica evropskih plasti\u010dnih odpadkov.<\/p>\n

Ob bli\u017eajo\u010di se prepovedi obstajajo pomisleki, da bi se lahko vsi izvozi preusmerili v razvijajo\u010de se dr\u017eave OECD-ja, kot je Tur\u010dija, ter v dele vzhodne Evrope, ki nimajo zmogljivosti za predelavo ve\u010djih koli\u010din. V Tur\u010diji je infrastruktura za odpadke \u017ee zdaj preobremenjena. “Dr\u017eava doma proizvede 3,3 milijona ton plasti\u010dnih odpadkov, kar je ve\u010d kot dvakrat ve\u010d, kot zna\u0161a na\u0161a zmogljivost za recikliranje,” je povedal G\u00fcndo\u011fdu.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Plasti\u010dni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPlasti\u010dni odpadki v Indiji. Foto: EPA<\/p>\n

Sara Matthieu, evropska poslanka iz skupine Zelenih\/Evropske svobodne alianse, je bli\u017eajo\u010do se prepoved izvoza ozna\u010dila za “prelomni trenutek”, \u010de\u0161 da Evropa kon\u010dno za\u010denja prevzemati odgovornost za svoje odpadke. Je pa dodala, da se je zaradi napadov konservativcev in skrajne desnice na zelene politike zmogljivost EU-ja za doma\u010de recikliranje v zadnjih letih zmanj\u0161ala za milijon ton.<\/p>\n

“Glavna te\u017eava je, da je sve\u017ee proizvedena plastika \u0161e vedno veliko cenej\u0161a od ponovno uporabljene in reciklirane. Za to tr\u017eno napako vemo \u017ee leta, vendar je Evropska komisija ve\u010dinoma spala za volanom in se ni lotevala sr\u017ea izzivov,” je dejala Matthieu za Guardian.<\/p>\n

Predstavnik Evropske komisije pa: “V zadnjem desetletju se je nenadzorovana trgovina s plasti\u010dnimi odpadki pove\u010dala in \u0161koduje tako okolju kot javnemu zdravju. Pravila o izvozu plasti\u010dnih odpadkov so bila dodatno okrepljena z novo uredbo o po\u0161iljkah odpadkov, vklju\u010dno s prepovedjo tak\u0161nega izvoza v dr\u017eave, ki niso v OECD-ju, od 21. novembra 2026. To zadeva pribli\u017eno pol milijona ton plasti\u010dnih odpadkov.”<\/p>\n

“Decembra 2025 je Komisija sprejela nov sve\u017eenj ukrepov za spodbujanje kro\u017enega gospodarstva in krepitev evropskega recikliranja plastike. Dodatni cilji za vsebnost reciklirane plastike, kot so dolo\u010deni v direktivi o plastiki za enkratno uporabo, prav tako podpirajo evropsko plasti\u010dno industrijo.”<\/p>\n

Velika Britanija se je zavezala k podobni prepovedi izvoza plasti\u010dnih odpadkov v dr\u017eave, ki niso v OECD-ju, vendar je ukrep \u0161e vedno predmet posvetovanja. Lani je petina britanskih izvozov plasti\u010dnih odpadkov \u0161e vedno od\u0161la v dr\u017eave, ki niso del OECD-ja, pri \u010demer so po\u0161iljke v Malezijo od leta 2024 narasle za skoraj 60 odstotkov.<\/p>\n

Malezijska aktivistka Pua Laj Peng, ki se bori proti uvozu tuje plasti\u010dne odpadke in posledi\u010dnemu onesna\u017eenju, je to ozna\u010dila kar za “odpadkovni kolonializem”.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Deponija v bli\u017eini Carigrada v Tur\u010diji. Foto: EPA Velik del odpadkov je bil poslan v Tur\u010dijo, sledila je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":75742,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[256,4161,3918,37,38,64,63],"class_list":{"0":"post-75741","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-odpadki","9":"tag-okolje","10":"tag-plastika","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenscina","13":"tag-svet","14":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116494876241788460","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/75741","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=75741"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/75741\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/75742"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=75741"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=75741"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=75741"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}