{"id":75944,"date":"2026-04-30T21:27:21","date_gmt":"2026-04-30T21:27:21","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/75944\/"},"modified":"2026-04-30T21:27:21","modified_gmt":"2026-04-30T21:27:21","slug":"70-let-larsa-von-trierja-ali-vec-kot-40-let-korenitega-spreminjanja-filmske-umetnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/75944\/","title":{"rendered":"70 let Larsa von Trierja ali ve\u010d kot 40 let korenitega spreminjanja filmske umetnosti"},"content":{"rendered":"<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/67039517.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/67039517.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/67039517.jpg\" title=\"Lars von Trier na 71. filmskem festivalu v Cannesu leta 2018. Foto: EPA\" alt=\"Lars von Trier na 71. filmskem festivalu v Cannesu leta 2018. Foto: EPA\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tLars von Trier na 71. filmskem festivalu v Cannesu leta 2018. Foto: EPA<\/p>\n<p>Lars von Trier (1956, Lundtofte) je \u017ee s svojim celove\u010dernim prvencem Element zlo\u010dina leta 1984 takoj pritegnil mednarodno pozornost. Sicer diplomant danske filmske akademije vse od takrat sodeluje z igralci in igralkami svetovnega kova, kot so Willem Dafoe, Uma Thurman, Stellan Skarsgaard, Nicole Kidman ali Kirsten Dunst. <\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/n\/690116\" class=\"image-link image-heading image-container container-16-9\" data-large=\"https:\/\/img.rtvcdn.si\/_up\/upload\/2023\/11\/30\/66138367.jpg\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/66138367_thumb.jpg\" class=\"image-preview\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica<br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/n\/690116\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">\u010crno ogledalo zahoda v filmih Larsa von Trierja<\/a><\/p>\n<p>Eno od vodilnih re\u017eiserskih imen na\u0161e dobe<br \/>Celove\u010dernemu prvencu so med drugim sledili \u0161e filmi Medea (1988), Evropa (1991), Lom valov (1996), Idioti (1998), Plesalka v temi (2000), prva dela \u0161e ne dokon\u010dane &#8216;ameri\u0161ke trilogije&#8217; Dogville (2003) in Manderlay (2005), Antikrist (2009), Melanholija (2011) in Hi\u0161a, ki jo je zgradil Jack (2018). Eden vodilnih re\u017eiserjev na\u0161e dobe je osvojil ve\u010d uglednih nagrad, med drugim cezarja in zlato palmo.<\/p>\n<p>Von Trierjev prispevek k svetu filma sega tudi onkraj samih filmov, ki jih je ustvaril. Med drugim je sodeloval pri nastanku znamenitega manifesta Dogma 95 in ustanovil produkcijsko hi\u0161o Zentropa, ki danes velja za eno najplodnej\u0161ih, znanih in priznanih produkcijskih hi\u0161 v Skandinaviji in Evropi. <\/p>\n<p>Leta 1996 je na pro\u0161njo galerije Gammel Strand v K\u00f8benhavnu ustvaril izjemno nenavaden razstavni projekt Psychomobile #1: The World Clock, ki je na izviren na\u010din prepletel film, gledali\u0161\u010de in vizualno umetnost.<\/p>\n<p>Kuriranje razstave na danskem otoku Zelandija<br \/>Ob 70. jubileju prav tako kurira svojevrstno razstavo v Muzeju J. F. Willumsensa v Frederikssundu na danskem otoku Zelandija, ki je tudi prva posebna leto\u0161nja razstava v tem muzeju. Razstava bo v Willumsensovem muzeju na ogled od 6. junija do 20. septembra, nato pa \u0161e od 10. oktobra do 24. januarja 2027 v galeriji The Thiel v Stockholmu.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/n\/736429\" class=\"image-link image-heading image-container container-16-9\" data-large=\"https:\/\/img.rtvcdn.si\/_up\/upload\/2025\/02\/13\/66429215.jpg\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/66429215_thumb.jpg\" class=\"image-preview\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica<br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/n\/736429\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">Lars von Trier \u017eivi v negovalnem domu, After bo &#8220;film o smrti in posmrtnem \u017eivljenju&#8221;<\/a><\/p>\n<p>Von Trier je za razstavo izbral stvaritve vizualnih umetnikov, ki mu najve\u010d pomenijo in so \u017ee od njegove mladosti oblikovala zbirko podob, iz katere \u010drpa navdih za svoje filmsko ustvarjanje.<\/p>\n<p>Med njimi so dela Edvarda Muncha, Vilhelma Hammershoeija, Augusta Strindberga, Pera Kirkebyja, Ejnarja Nielsena, Rudolpha Tegnerja, Gustava Vigelanda, Paula Gauguina, J. F. Willumsena in Carla Fredrika Hilla.<\/p>\n<p>Razstavo je ozna\u010dil za kola\u017e podob, ki skupaj predstavljajo njegovo mladostno in naivno ljubezen predvsem do nordijskih umetnikov in njihovih naslednikov. &#8220;Nekak\u0161na prepletena tapiserija podob, ki jo je mogo\u010de gledati tako kot celoto kot tudi v podrobnostih, tako da sledimo eni ali ve\u010d nitim, da bi v idealnem primeru dojeli njeno zgodbo, to je zgodbo kuratorja ali Trierja in vpliv tapiserije nanjo,&#8221; je \u0161e dejal.<\/p>\n<p>Lani februarja je bilo naznanjeno, da so von Trierja, ki ima diagnozo parkinsonove bolezni, premestili v negovalni dom. &#8220;Lars je trenutno v negovalnem domu, ki mu lahko nudi nego in zdravljenje, ki ju zahteva njegova bolezen,&#8221; je v objavi na spletu sporo\u010dila Louise Vesth, producentka hi\u0161e Zentropa. &#8220;To je dopolnitev njegovi zasebni nastanitvi. Glede na okoli\u0161\u010dine gre Larsu dobro,&#8221; je dodala in izrazila ob\u017ealovanje, da mora zaradi ugibanj v danskih medijih &#8220;deliti tako zelo osebne informacije&#8221;. <\/p>\n<p>\t\t\t\tCikel filmov Larsa von Trierja<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Lars von Trier na 71. filmskem festivalu v Cannesu leta 2018. Foto: EPA Lars von Trier (1956, Lundtofte)&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":75945,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[23699,23698,114,22768,23700,2603,62,37,58,60,38,115],"class_list":{"0":"post-75944","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-danski-film","9":"tag-dogma-95","10":"tag-entertainment","11":"tag-filmska-umetnost","12":"tag-lars-von-trier","13":"tag-razstava","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-zabava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116495780723838566","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/75944","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=75944"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/75944\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/75945"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=75944"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=75944"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=75944"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}