Evropa se soo\u010da z resnim energetskim pritiskom, a v klju\u010dnem trenutku nima odgovora na osnovno vpra\u0161anje: koliko goriva sploh ima na voljo. Medtem ko letalske dru\u017ebe \u017ee prilagajajo lete, oblasti pa prebivalce pozivajo k omejevanju poti na delo, evropska prizadevanja za prepre\u010ditev pomanjkanja naletijo na nepri\u010dakovano oviro \u2013 ni enotnega pregleda nad dejanskimi zalogami, poro\u010da Politico.<\/p>\n
Vojna v Iranu dodatno stopnjuje negotovost. Cene energije rastejo, motnje v oskrbi skozi Hormu\u0161ko o\u017eino so vse bolj verjetne, Evropska komisija pa ocenjuje, da konflikt Unijo stane skoraj 500 milijonov evrov na dan. Hkrati priprave na dolgotrajnej\u0161o blokado Irana \u017ee vplivajo na globalne energetske tokove in lahko dodatno omejijo dobavo.<\/p>\n
Dejanske zaloge niso znane<\/p>\n
\u201cZa maj in junij v Evropi imamo jasen pregled in zaveze, toda kaj se bo zgodilo po tem, je te\u017eko napovedati,\u201d je na novinarskem zajtrku v za\u010detku meseca dejal izvr\u0161ni direktor skupine DHL Tobias Meyer. \u201cStrate\u0161ke rezerve so na voljo, vendar nimamo pravega vpogleda v to, koliko je bilo iz njih umaknjenih.\u201d<\/p>\n
Oblasti EU niso popolnoma brez podatkov. Informacije o oskrbi s surovo nafto in plinom so razmeroma pregledne, te\u017eava pa nastane pri komercialnih dobavah. Tam se sistem ustavi \u2013 podatki so razpr\u0161eni ali pa sploh niso na voljo. Zaradi te vrzeli uradniki te\u017eje pravo\u010dasno zaznajo pomanjkanje ali pa sprejemajo odlo\u010ditve na podlagi nepopolnih informacij.<\/p>\n
Na sre\u010danju na visoki ravni prej\u0161nji mesec so ministri iz Belgije, Nizozemske in \u0160panije opozorili prav na to pomanjkljivost in zahtevali bolj\u0161e spremljanje v realnem \u010dasu, zlasti pri rafiniranih gorivih. Gr\u0161ki delegat je celo predlagal uporabo komunikacijskih kanalov, kot sta WhatsApp ali Signal, za hitrej\u0161o izmenjavo informacij.<\/p>\n
\u201cNa\u0161e poznavanje trga in podatki o plinu in nafti so zelo omejeni,\u201d je dejal visoki uradnik evropskega ministrstva za energijo. \u201cNe spremljamo, kaj se daje v obtok, kaj se umika in kaj se po\u0161ilja po razli\u010dnih poteh.\u201d<\/p>\n
Slika je \u0161e posebej nejasna pri rafiniranih gorivih, kot sta dizel in kerozin. Ve\u010dina zalog je shranjena v razpr\u0161enih komercialnih skladi\u0161\u010dih, ki niso neposredno pod nadzorom oblasti, podjetja pa teh podatkov niso dol\u017ena razkrivati. Tudi ocene Mednarodne agencije za energijo so zato omejene. Kot izpostavlja Politico, prav ta del sistema predstavlja eno najve\u010djih slepih peg evropske energetske politike.<\/p>\n
\u201cV idealnem svetu bi imeli dostop do popolnih informacij,\u201d je dodal uradnik Komisije. \u201cToda vse je odvisno od kakovosti podatkov, ki jih dobimo. Tudi med dr\u017eavami \u010dlanicami je zaznati enako zaskrbljenost.\u201d<\/p>\n
EU posku\u0161a vzpostaviti red<\/p>\n
Ministri za energetiko so Evropsko komisijo pozvali, naj okrepi sposobnost ocenjevanja zalog po vsej celini \u2013 od skladi\u0161\u010d in tankerjev do letali\u0161\u010d in cevovodov. Komisija je priznala informacijsko vrzel in predstavila na\u010drte za t. i. \u201cobservatorij za gorivo\u201d, ki bi spremljal proizvodnjo, uvoz, izvoz in zaloge.<\/p>\n
\u201cSeveda si \u017eelimo imeti bolj\u0161i pregled nad stanjem goriva po vsej EU,\u201d je dejala tiskovna predstavnica komisije Anna-Kaisa Itkonen. \u201cDelamo na tem, vendar je \u0161e prezgodaj, da bi napovedali, kako bo sistem deloval.\u201d<\/p>\n
Pri plinu je nadzor nekoliko bolj\u0161i, saj pravila po letu 2022 zahtevajo, da dr\u017eave do zime napolnijo skladi\u0161\u010da do 90 odstotkov zmogljivosti. Pri nafti pa tak\u0161nega enotnega sistema ni. Podatki Eurostata so redki in \u010dasovno zamaknjeni \u2013 zadnji celoviti podatki segajo ve\u010d mesecev nazaj.<\/p>\n
\u201cVemo, koliko bi morali imeti. Ampak ne vemo, koliko imamo,\u201d priznavajo uradniki. Politico ob tem opozarja, da gre za dolgotrajno sistemsko pomanjkljivost, ki jo aktualna kriza le \u0161e bolj razgalja.<\/p>\n
Tokovi energentov se spreminjajo<\/p>\n
Razmere na trgu dodatno zapletajo \u017ee tako krhko sliko. Evropske zaloge plina so bile po zimi nizke, v povpre\u010dju pod 30 odstotki zmogljivosti. Oskrba je odvisna od trgovcev, ki poleti kupujejo plin in ga pozimi prodajajo, vojna pa lahko ta model hitro poru\u0161i.<\/p>\n
Tokovi energentov se \u017ee spreminjajo. Tankerji ne preusmerjajo ve\u010d zalog med Evropo in Azijo, temve\u010d plujejo neposredno iz Zahodne Afrike in Zdru\u017eenih dr\u017eav. Del zalog surove nafte je sicer mogo\u010de spremljati skoraj v realnem \u010dasu s satelitskimi metodami, vendar to ne velja za vse segmente.<\/p>\n
Sledenje reaktivnemu gorivu, na primer, ostaja bistveno te\u017eje, saj podatki temeljijo predvsem na prostovoljnih razkritjih podjetij. Analitiki opozarjajo, da so ti podatki uporabni, vendar nezanesljivi.<\/p>\n
Evropa torej vstopa v potencialno dalj\u0161o energetsko negotovost brez jasne slike o lastnih zalogah. In prav to \u2013 pomanjkanje zanesljivih informacij \u2013 lahko v praksi pomeni po\u010dasnej\u0161e odzive, ve\u010dje tveganje za napa\u010dne odlo\u010ditve in dodatne stro\u0161ke za gospodarstvo ter prebivalce.<\/p>\n
Povezani \u010dlanki: <\/p>\n
Navigacija prispevka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Evropa se soo\u010da z resnim energetskim pritiskom, a v klju\u010dnem trenutku nima odgovora na osnovno vpra\u0161anje: koliko goriva…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":27640,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[1855,500,65,66,2173,333,462,881,37,38,882,404],"class_list":{"0":"post-76074","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-bruselj","9":"tag-eu","10":"tag-europe","11":"tag-evropa","12":"tag-gorivo","13":"tag-iran","14":"tag-nafta","15":"tag-plin","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenscina","18":"tag-vojna","19":"tag-zda"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116496649630502240","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76074","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=76074"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76074\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/27640"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=76074"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=76074"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=76074"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}