![\"Ana](\"\/media\/img\/7b\/f0\/320fe453c8bb71922525-ana-kordes.jpeg\" "\\"Ana")
<\/p>\nIzgube otroka ni mogo\u010de primerjati z nobeno drugo. Prav to se je zgodilo Ani Korde\u0161 in njenemu partnerju Andra\u017eu, ko je avgusta 2020 v So\u010di utonil njun sin Ja\u0161a. Za njim so ostali \u0161e trije bratje: Miha, Vid in Lenart, ki je bil takrat star komaj osem mesecev. Bole\u010dino ob izgubi je \u0161e poglobilo dejstvo, da so o nesre\u010di poro\u010dali mediji, saj naj bi se ob dogodku zgodilo ve\u010d nepravilnosti. Star\u0161a sta sina lahko videla \u0161ele dan po tragediji.<\/p>\n
Sledilo je obdobje neizmerne bole\u010dine in \u017ealosti. Ani je deset let prej umrl o\u010de, vendar pravi, da gre za povsem druga\u010dno izku\u0161njo: “Tak\u0161ne izgube te \u0161okirajo, vendar jih \u017ealuje\u0161 druga\u010de, saj je vrstni red naraven. Pri izgubi otroka tega ni.” Za star\u0161e, ki izgubijo otroka, niti nimamo posebnega izraza \u2013 poznamo vdove in sirote, zanje pa uporabljamo opis “\u017ealujo\u010di star\u0161i”. Poudarja, da \u017ee to ka\u017ee, kako nenaravna in te\u017eka je ta izku\u0161nja.<\/p>\n
K ob\u010dutku osamljenosti prispeva tudi raz\u0161irjeno prepri\u010danje, da je \u017ealovanje fazni proces z jasnim koncem. V resnici pa se \u2013 zlasti ob izgubi otroka \u2013 nikoli zares ne kon\u010da, temve\u010d se spreminja in niha ter je tako edinstveno kot prstni odtis, pravi Ana. Hkrati smo kot dru\u017eba pogovore o smrti potisnili na rob, nadomestili pa so jih nerodni poskusi tola\u017ebe, ki bole\u010dino pogosto \u0161e poglobijo. \u010ce ne ve\u0161, kaj re\u010di, je bolje mol\u010dati\u00a0ali preprosto priznati: “Ne vem, kaj naj re\u010dem.”<\/p>\n
Ana danes s pomo\u010djo coachinga organizira tudi brezpla\u010dne delavnice za \u017ealujo\u010de v stiski, za tiste, ki potrebujejo prostor, kjer so lahko sli\u0161ani\u00a0ali vsaj v dru\u017ebi ljudi s podobno izku\u0161njo.<\/p>\n
<\/p>\n
Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n
INTERVJU: Ana Korde\u0161<\/p>\n
Kaj vas je izguba Ja\u0161e nau\u010dila o \u017eivljenju in smrti? Kaj ste ob tem spoznanju odkrili o sebi?<\/p>\n
Ne vem, ali imava dovolj \u010dasa za vse to. V bistvu te zadane nekak\u0161en \u017eivljenjski “reality check”. Dejstvo je, da si pahnjen v neko drugo dimenzijo \u017eivljenja \u2013 ali kakorkoli temu re\u010demo \u2013 kjer ni\u010d ve\u010d ni tako, kot si verjel, da je. Vse, kar si verjel, in vse, kar si delal, naenkrat izgubi pomen ali\u00a0sploh ne obstaja ve\u010d. Takrat se zgodijo res globoki\u00a0premiki\u00a0v identiteti: kdo sem, kaj potrebujem, kaj sploh \u0161e zmorem. Ta surovost \u017eivljenja \u2026 Ko danes pogledam nazaj, kje sem bila in kako sem bila, sama sebe v\u010dasih komaj prepoznam. \u0160e zdaj pridejo zelo te\u017eki trenutki \u2013 to nihanje, ki je del \u017ealovanja.<\/p>\n
Vem pa, da sem pre\u017eivela predvsem zaradi ob\u010dutka odgovornosti in skrbi za druge otroke. \u010ce bi \u0161lo samo zame, za vrednost mojega lastnega \u017eivljenja, se verjetno ne bi trudila. Na neki to\u010dki pa sem spoznala, da vseeno moram pre\u017eiveti \u2013 in takrat se je pojavilo naslednje vpra\u0161anje: kako, na kak\u0161en na\u010din. Ni zaman re\u010deno, da ko je mama v redu, so tudi otroci v redu \u2013 to res dr\u017ei. \u010ce sem hotela biti v redu, sem se morala za\u010deti poglabljati v to, kaj mi sploh lahko pomaga. Ko si odprt za majhne signale, da kljub vsemu obstaja \u0161e nekaj pozitivnega, in se za\u010dne\u0161 dr\u017eati teh drobnih “bilk”, lahko za\u010dne\u0161 po\u010dasi graditi naprej. Tako se je zgodilo tudi meni. Na za\u010detku je bil moj svet vrt. Kasneje sem prebrala, da so \u017ee v 19. stoletju v Veliki Britaniji prav vrtnarjenje predpisovali kot obliko terapije \u2013 in name je imelo terapevtski vpliv.<\/p>\n
Vrtnarjenje?<\/p>\n
Vrtnarjenje, da, stik z zemljo. Meni je to takrat res ogromno, ogromno dalo. Potem pa sem raziskovala dalje, kaj mi \u0161e lahko pomaga. Potrebovala sem korenito spremembo tudi na podro\u010dju dela. \u017delela sem najti nekaj, kar bi mi dajalo ve\u010d opore in smisla. Ker imam zelo mo\u010dno potrebo po znanju \u2013 znanje mi predstavlja pomembno vrednoto \u2013 sem se ponovno vpisala na fakulteto.<\/p>\n
S coachingom in delavnicami oziroma sre\u010danji pomagate drugim pri soo\u010danju z \u017ealovanjem. Kaj vam osebno prina\u0161a to delo? Bi ga do\u017eivljali kot svoje poslanstvo?<\/p>\n
To besedo sli\u0161im velikokrat. Sama se posku\u0161am nekoliko distancirati od besede “poslanstvo” in podobnih velikih izrazov, ker mi je prav moja izku\u0161nja dala zelo jasno zavedanje, kako nujno potreben je tak prostor. \u010ce izhajam iz sebe in pomislim, kaj sem takrat potrebovala \u2026 nekaj sem sicer dobila v okviru Hospic skupin za \u017ealujo\u010de, potem pa je bilo to bolj ali manj to. Moram pa re\u010di, da sem v nekem kraj\u0161em obdobju hodila tudi na terapijo. A tako kot coaching ni za vsakogar, tudi terapija ni, prav tako ne skupinske oblike. Spet nekdo drug pa bo svojo pot \u017ealovanja morda na\u0161el v bolj verskem kontekstu.<\/p>\n
\u017dalovanje je namre\u010d hkrati individualna in subjektivna izku\u0161nja, kot prstni odtis. Vsak \u010dlovek \u017ealuje na svoj na\u010din in ga tudi do\u017eivlja skozi svoj svet misli, ob\u010dutkov in \u010dustev. Zato si mora\u0161 dovoliti, da se izrazi\u0161 na na\u010din, ki ga sam \u010duti\u0161 kot pravega.<\/p>\n
Jaz tak\u0161nega prostora nisem imela, zato sem si ga v bistvu ustvarjala sama, predvsem z branjem. Brala sem knjige o \u017ealovanju, ker sem morala razumeti, kaj se mi dogaja in kaj se mi \u0161e bo. Sicer mi je \u017ee leta 2010 umrl o\u010de, vendar je bila ta izku\u0161nja druga\u010dna.<\/p>\n
![\"Ana](\"\/media\/img\/7f\/a1\/27a433aedbab31a1eb86-ana-kordes.jpeg\" "\\"Ana")
<\/p>\n
Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n
1. \u017dalovanje za otrokom<\/p>\n
\u010cisto druga\u010de je, \u010de ti umre star\u0161.<\/p>\n
To so izgube, ki te seveda \u0161okirajo, ko se zgodijo, vendar jih \u017ealuje\u0161 na druga\u010den na\u010din, ker je vrstni red naraven. Pri izgubi otroka pa tega ni.<\/p>\n
Tukaj pa ni smisla …<\/p>\n
Tukaj ni ni\u010desar.<\/p>\n
Le kruta realnost, ki je v resnici nisi pripravljen ne sprejeti ne razumeti. Najraje bi preprosto zavrteli \u010das nazaj.<\/p>\n
Ta proces notranjega boja je zelo intenziven, zelo hud in zelo naporen.<\/p>\n
Pravijo, da \u010dlovek v \u017ealovanju prehaja skozi dolo\u010dene faze \u2013 od zanikanja, jeze in pogajanja do depresije in na koncu sprejetja. Bi rekli, da to dr\u017ei?<\/p>\n
Da, poznamo te znane faze \u017ealovanja, vendar sem sama do njih bolj zadr\u017eana. Dajejo namre\u010d nekoliko zavajajo\u010do sliko, kako naj bi \u017ealovanje potekalo, kot nekak\u0161en linearen, predvidljiv proces. V resnici pa ne gre za fiksni proces, \u010deprav se je ta model v svetu precej uveljavil. Pomembno je razumeti, da to ni nekaj, kar bi se moralo nujno zgoditi na tak na\u010din. Seveda lahko dolo\u010dene faze obstajajo in razli\u010dni avtorji imajo razli\u010dne teorije o \u017ealovanju. Ta fazni model sodi med starej\u0161e pristope.<\/p>\n
Sodobnej\u0161e teorije \u017ealovanje razumejo veliko bolj dinami\u010dno \u2013 ena od teorij ga razume kot proces nihanja. En trenutek si lahko v zelo globoki \u017ealosti, z mislimi pri pokojniku in ob intenzivnih ob\u010dutkih, naslednji trenutek pa te \u017eivljenje potegne v vsakdan, treba je iti v trgovino, poskrbeti za otroke. Nato se spet vrne\u0161 v \u017ealost. To je to nenehno nihanje. Dokler je to nihanje prisotno, govorimo o naravnem, zdravem procesu \u017ealovanja. Pomembno pa je vedeti, da se to nihanje ne kon\u010da, tudi sama sem po petih letih in pol \u0161e vedno v njem. Pridejo bolj\u0161i in slab\u0161i trenutki.<\/p>\n
Predstavljam si, da boste s tem \u017eiveli vse \u017eivljenje?<\/p>\n
Absolutno. Ta starej\u0161i fazni model na primer predvideva, da se \u017ealovanje na neki to\u010dki kon\u010da, pa se ne. Ko govorimo o izgubi otroka, gre namre\u010d za posebno, izjemno mo\u010dno navezanost. Nevroznanstvenica Mary Frances O’Connor, katere knjigo trenutno berem, raziskuje, kak\u0161ne spremembe se ob tem dogajajo v mo\u017eganih. V resnici gre pri \u017ealovanju za drugo plat ljubezni. Ko se tako mo\u010dna vez pretrga, si lahko sploh predstavljamo, da se ljubezen kdaj kon\u010da? Seveda ne. Prav zato se ne kon\u010da niti \u017ealovanje. Gre za dve plati istega kovanca, ljubezen in \u017ealovanje, ki sta nelo\u010dljivo povezana. Zato je tudi razumevanje faznega modela na neki na\u010din zgre\u0161eno, saj ne zajame teh pomembnih razlik.<\/p>\n
\u010ce govorimo o nekom, ki je \u017eivel dolgo, polno \u017eivljenje in dosegel visoko starost, je izguba sicer \u0161e vedno bole\u010da in pretresljiva, a jo la\u017eje sprejmemo, se z njo prej pomirimo. Zelo pomenljivo pa je tudi to, da za tak\u0161no izku\u0161njo, izgubo otroka, nimamo enozna\u010dnega izraza. Poznamo besede, kot sta vdova ali sirota, za star\u0161e, ki izgubijo otroka, pa uporabljamo opis “\u017ealujo\u010di star\u0161i”. \u017de to samo po sebi pove, kako globoko nenaravna in te\u017eka je ta izku\u0161nja.<\/p>\n
![\"Ana](\"\/media\/img\/92\/32\/ec1982a5b7c89d4e020b-ana-kordes.jpeg\" "\\"Ana")
<\/p>\n
Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n
2. Tragedija, ki se ne bi smela zgoditi<\/p>\n
Pri vama z mo\u017eem je dodatno bole\u010dino povzro\u010dilo tudi to, da so o tem poro\u010dali mediji.<\/p>\n
Da … Ker se je zgodilo toliko nepravilnosti, na katere sva \u017eelela opozoriti, predvsem to, da naju ob njegovi smrti ni bilo zraven. Niso naju pravo\u010dasno poklicali, nisva bila ustrezno obve\u0161\u010dena, nisva ga mogla videti. To so izjemno hude stiske.<\/p>\n
Sta ga lahko videla?<\/p>\n
Naslednji dan \u0161ele.<\/p>\n
\u0160ele …\u00a0<\/p>\n
\u0160ele, da. \u0160ele naslednji dan. To je bila izku\u0161nja, ki je travmo \u0161e dodatno poglobila. Ko govorimo o okrevanju, so prav tak\u0161ne stvari tiste, ki vse skupaj \u0161e ote\u017eijo in te dodatno ohromijo.<\/p>\n
Ker ste \u017ee tako globoko v \u017ealovanju in \u017ealosti, hkrati pa je v vas prisotna tudi jeza.<\/p>\n
Tudi kadar ne gre za tak\u0161no obliko jeze, se ta pogosto pojavlja v razli\u010dnih drugih oblikah. Na primer ob bolezni bli\u017enjega si lahko jezen nase, ker si o\u010dita\u0161, da nisi naredil dovolj ali da bi lahko ravnal druga\u010de. Jeza je v tak\u0161nih situacijah zelo pogost odziv.<\/p>\n
Ampak vajina jeza je bila druga\u010dna.<\/p>\n
Ta jeza je bila zagotovo upravi\u010dena, saj je izhajala iz velikega razo\u010daranja. Kasneje so sicer obljubljali razli\u010dne protokole in spremembe, vendar ti to v resnici ne pomeni prav veliko.<\/p>\n
Ne povrne otroka.<\/p>\n
Absolutno ne.<\/p>\n
![\"Sporo\u010dilce,](\"\/media\/img\/f9\/fe\/db5b8f6fa9393c0d2ee0-ana-kordes.jpeg\" "\\"Ana")
<\/p>\n
Sporo\u010dilce, ki sta ga Ana in Andra\u017e na\u0161la po Ja\u0161evi smrti, si je Ana dala vtetovirati.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n
3. Bole\u010de “tola\u017ebe” dru\u017ebe, ki \u0161e poglobijo bole\u010dino<\/p>\n
Kadar umre otrok, ljudje pogosto nepremi\u0161ljeno “tola\u017eijo” z besedami, kot so “saj imate \u0161e enega, dva, tri otroke” ali “saj bosta imela \u0161e enega”. Kako bole\u010de so za vas tak\u0161ne izjave?<\/p>\n
Da, tak\u0161ne izjave ne pomagajo, ampak dodatno obremenijo. Mladi mamici re\u010dejo “saj bo\u0161 imela \u0161e otroke”, ko ji umre edinec, ali “vse je za nekaj dobro,” “saj bo minilo”. Kaj to pomeni? Pomeni, da \u010dloveka v tistem trenutku ne sprejmemo v njegovi bole\u010dini. Dru\u017eba ves \u010das potiska naprej, namesto da bi samo sprejela realnost tako, kot je: surova in bole\u010da. To pa \u010dloveka dodatno obremeni. Ne pusti mu prostora, da bi preprosto bil. Zakaj? Ker tisti, ki izre\u010de tak\u0161ne besede, sam nima dovolj notranje kapacitete, da bi zdr\u017eal ob tej bole\u010dini. To je pravzaprav odraz \u0161ir\u0161e dru\u017ebe.<\/p>\n
Ko je lepo in prijetno, ni te\u017eko biti drug ob drugem. Ko pa je treba videti nekoga v trpljenju, tega ne znamo. Pomembno pa je razumeti, da ni\u010d, kar re\u010demo, te bole\u010dine ne more zmanj\u0161ati ali odvzeti, tega ne more storiti nih\u010de. Lahko pa jo s tak\u0161nimi izjavami \u0161e poglobimo.<\/p>\n
Takrat se \u010dlovek res znajde v ob\u010dutku: “Nih\u010de me ne razume.” To pa ga \u0161e bolj potisne v osamljenost in nerazumevanje. Tako se za\u010dne ustvarjati razdelitev na “mi” in “oni”, saj \u010dlovek za\u010dne iskati prostor, kjer bo dejansko razumljen. Zato so sre\u010danja, ki jih organiziram, tako dragocena. V tak\u0161ni skupini se vzpostavi prav to resni\u010dno razumevanje. Ljudje se v\u010dasih odprejo celo popolnim neznancem, ker za\u010dutijo varnost, da tam lahko spregovorijo. V dru\u017einskem okolju pa tak\u0161nih pogovorov pogosto ni.<\/p>\n
Ljudje se pogosto ne zavedajo, da je povsem v redu, \u010de ne re\u010dejo ni\u010desar\u00a0ali preprosto priznajo: “Ne vem, kaj naj re\u010dem.”<\/p>\n
To\u010dno tako. To je izjemno pomembno. Vsaka izku\u0161nja je tako edinstvena, da tudi \u010de ima nekdo navidezno podobno izku\u0161njo, ne morem re\u010di: “Razumem te,” ker ga v resnici ne. Lahko se posku\u0161am v\u017eiveti, vendar ne morem zares vedeti, kako mu je. Tukaj ima coaching zelo jasno in mo\u010dno izhodi\u0161\u010de: “Vem, da ne vem.” Ne izhajamo iz predpostavk ali lastnih interpretacij, temve\u010d dopu\u0161\u010damo, da ima vsak svojo izku\u0161njo in svoje do\u017eivljanje. Zato je najbolj iskreno re\u010di: “Hudo mi je zate,” priznati, da ti je te\u017eko ob tem, hkrati pa tudi, da ne ve\u0161, kaj re\u010di \u2013 in to je povsem dovolj. V\u010dasih pa je dovolj \u017ee to, da preprosto ni\u010d ne re\u010de\u0161 in ponudi\u0161 samo ramo.<\/p>\n
![\"Slika](\"\/media\/img\/f1\/e9\/57e79a8c64e93be9cbb5-ana-kordes.jpeg\" "\\"Ana")
<\/p>\n
Slika Ja\u0161e na Anini rami
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n
Pravite, da se ljudje v podpornih skupinah pogosto la\u017eje odprejo popolnim neznancem kot pa v lastni dru\u017eini, kjer o teh temah v\u010dasih sploh ne morejo govoriti. \u0160e ve\u010d, nekateri dru\u017einski \u010dlani se v\u010dasih o pokojniku sploh no\u010dejo ve\u010d pogovarjati, kot da nikoli ni obstajal.<\/p>\n
Treba je razumeti, da obstajajo obi\u010dajni, naravni odzivi v \u017ealovanju\u00a0in tak\u0161ni, ki lahko vodijo v zaplete oziroma v t. i. zapleteno \u017ealovanje, kjer se kasneje pojavijo te\u017eave. Odrivanje ob\u010dutkov na stran je lahko mehanizem soo\u010danja, ki ti v danem trenutku pomaga, vendar gre pri tem predvsem za kratkoro\u010dno re\u0161itev. Na dolgi rok pa se prav tu lahko pojavijo te\u017eave. Zato je nujno\u00a0oziroma zdravo, da ob\u010dutkov, ki jih nosi\u0161 v sebi, ne zadr\u017euje\u0161, da jih ne odriva\u0161, ampak se z njimi soo\u010da\u0161. Pomemben del tega so tudi pogovori.<\/p>\n
Prav tako je pomembno razumevanje, da je moje \u017ealovanje lahko povsem druga\u010dno od \u017ealovanja mojega mo\u017ea ali otrok in da si te razlike dovolimo. Kot sem \u017ee prej poudarila, ne izhajamo iz pri\u010dakovanj, da bi morali vsi \u010dutiti enako. Vsak gre po svoji poti in \u010de si to dovolimo, se ne bodo dogajali nesporazumi. V \u017ealovanju ni prav in narobe, ni enotnih faz in ni napa\u010dnega na\u010dina \u017ealovanja. Gre za razli\u010dne procese, saj je bila tudi navezanost pri vsakem druga\u010dna. Ne moremo pri\u010dakovati, da obstaja en sam model, v katerega bi se vsi lahko umestili.<\/p>\n
Ker ima vsak s to osebo svoj, edinstven odnos.<\/p>\n
Tako, to\u010dno to. Gre za preoblikovanje, \u017ealovanje je pravzaprav preoblikovanje odnosa. Vsaka, \u0161e tako majhna sprememba v tem odnosu pomeni, da \u017ealujo\u010di na neki to\u010dki napreduje, da se nekaj premika \u2013 in dobro je, da se te spremembe dogajajo, da ne ostane\u0161 ujet v nekem za\u010detnem razumevanju, v zanikanju ali v tisti prvi realnosti, kot je bila takrat. To, kar si prej omenila, da se ljudje ne pogovarjajo, pa je verjetno tudi odraz precej zaprte dru\u017ebe, v kateri \u017eivimo. Pogosto sli\u0161im, da ljudje no\u010dejo obremenjevati drugih.<\/p>\n
Tudi sama sem imela in \u0161e vedno imam kdaj tak ob\u010dutek: s kom bom govorila o Ja\u0161i in kdaj? Zato izbira\u0161 trenutek in sogovornika, ker ima\u0161 v ozadju ob\u010dutek, da nekoga s tem obremenjuje\u0161, \u010deprav ga morda sploh ne bi.<\/p>\n
Na skupinah pogosto sli\u0161im, da manjka razumevanje za to, da ima nekdo ve\u010djo potrebo govoriti o svoji izgubi \u2013 in ker te podpore ne dobi, se umakne v ti\u0161ino. V\u010dasih se zgodi celo, da se v dru\u017eini odlo\u010dijo, da o pokojniku ne bodo ve\u010d govorili, kot da se tema zapre. Sama menim, da to ni prav. Tudi z vidika psiholo\u0161ke podpore je pomembno, da se \u010dlovek soo\u010di z vsemi ob\u010dutki, ki jih nosi v sebi, da jih prepozna, izrazi. \u0160ele na tej osnovi je mogo\u010da sprememba, ki pomeni prav to: preoblikovan odnos. Odnos, ki ga imam danes z Ja\u0161o, je druga\u010den od tistega, ki sva ga imela neko\u010d, in prav v tem je narejen velik, res velik korak.<\/p>\n
![\"Na](\"\/media\/img\/62\/c9\/88aec9f2bceb3521313f-ana-kordes.jpeg\" "\\"Ana")
<\/p>\n
Na desni roki ima vtetovirana imena vseh svojih \u0161tirih otrok: Vid, Ja\u0161a, Miha in Lenart.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n
4. “Ja\u0161a je bil krasen fant z nalezljivim nasmehom”<\/p>\n
Kak\u0161en pa je bil Ja\u0161a?<\/p>\n
Z eno besedo \u2013 \u010dudovit. Res krasen fant. Zvedav, z nalezljivim, \u0161irokim nasmehom; ena sama sre\u010da ga je bila. Mene zelo tola\u017ei misel, da je imel lepo, res sre\u010dno \u017eivljenje, da je bil ljubljen in da smo ga spodbujali pri njegovih interesih. Imel jih je res ogromno, hodil je na plezanje, gimnastiko, nogomet, ko\u0161arko, judo \u2026 zagotovo sem \u0161e kaj izpustila. Obo\u017eeval je knjige, \u0161e posebej Pasjega mo\u017ea. Ena knji\u017eica je \u0161la tudi z njim. Hkrati pa je imel zelo mo\u010dan ob\u010dutek za to, da je znal prisluhniti samemu sebi, kar mi je bilo neprecenljivo. V \u0161oli je bil izjemno samostojen, v\u010dasih sploh nisem vedela za vse, kar se dogaja, ker je vse uredil sam: tekmovanja, obveznosti \u2026 Matematika mu je \u0161la izjemno, namesto pravljic smo ra\u010dunali. Vedno je rad pomagal, nalogo je opravil med prvimi, potem pa pomagal \u0161e so\u0161olcem.<\/p>\n
Se doma veliko pogovarjate o njem?<\/p>\n
Da. Najmlaj\u0161i Lenart veliko spra\u0161uje o njem. Star je bil osem mesecev, ko je Ja\u0161a umrl. Mi preostali imamo nanj spomine, njemu pa to manjka. Pozna ga le skozi na\u0161e pripovedovanje\u00a0in bolj\u00a0ko odra\u0161\u010da, ve\u010dja postaja ta praznina. Skoraj vsak dan se pojavi vsaj eno vpra\u0161anje, povezano z njim\u00a0\u2013 ali o \u0161oli, njegovih igra\u010dah ali preprosto o tem, kaj je imel rad. To mu manjka, zato spra\u0161uje, mi pa se o tem pogovarjamo.<\/p>\n
Koliko je bil Lenart star, ko ste mu povedali, da ima \u0161e enega brata?<\/p>\n
S tem zavedanjem je pravzaprav odra\u0161\u010dal. Zelo zgodaj pa je tudi za\u010del spra\u0161evati.\u00a0Star je bil nekaj \u010dez dve leti, ko je prvi\u010d vpra\u0161al, kje je Ja\u0161a.<\/p>\n
Ko je sli\u0161al, da se pogovarjate o njem?<\/p>\n
Da, tako. V dru\u017eini je ves \u010das prisoten, imamo fotografije, na katerih smo vsi skupaj. Vedel je, da obstaja, sli\u0161al je pogovore o njem in videl slike, hkrati pa ga fizi\u010dno ni bilo. Tega pa ni znal povezati v smiselno celoto.<\/p>\n
Kako pa tak\u0161no stvar razlo\u017eiti tako majhnemu otroku?<\/p>\n
Naslednji\u010d, ko sva \u0161la na njegov grob, sva se pogovarjala o tem, da je zdaj nekje v zemlji, \u010deprav si ni znal zares predstavljati, kaj to pomeni. Ko poslu\u0161a\u0161 otroka, kako na glas razmi\u0161lja o tem, hitro vidi\u0161, da so to zanj stvari, ki ne gredo skupaj, ta dokon\u010dnost preprosto ni del njegovega razumevanja. Danes pa je star \u0161est let in to dokon\u010dnost \u017ee razume. Zanimivo mi je, kako to pove drugim, na primer kak\u0161nemu prijatelju ali so\u0161olcu, ki pride na obisk in opazi Ja\u0161evo sliko na omari ter vpra\u0161a, kdo je to. Lenart takrat mirno odgovori: “To je Ja\u0161a, moj brat, ampak on je \u017ee umrl.”<\/p>\n
![\"\"](\"\/media\/img\/df\/c1\/413c8d9a4e60ea52cce1-ana-kordes.jpeg\" "\\"Ana")
<\/p>\n
“He still walks with me,” \u0161e vedno hodi z menoj, op. p.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n
5. Star\u0161i Ja\u0161evih sovrstnikov se z njo niso zmogli soo\u010diti<\/p>\n
Psihiater, psihoterapevt in avtor Irvin Yalom v knjigi Strmenje v sonce zapi\u0161e, da je pogovor o smrti kot strmenje v sonce, saj vanj ne moremo gledati predolgo, ker nas lahko oslepi. Podobno je tudi s smrtjo: o njej se te\u017eko pogovarjamo dlje \u010dasa, saj nas lahko preplavi z \u017ealostjo.<\/p>\n
Da, spet se vra\u010dava k vpra\u0161anju, komu je to namenjeno. Ve\u0161, meni o tem ni te\u017eko govoriti, ker je to moj svet. Tudi nekomu, ki hodi po tej poti in do\u017eivlja hude bole\u010dine, ne bo te\u017eko govoriti o tem, \u010de ima pravega sogovornika. Te\u017eje je obi\u010dajno za okolico, ki te izku\u0161nje nima. Kot sem tudi sama prebrala in do\u017eivela \u2013 in o tem sem \u017ee govorila \u2013 se pogosto zgodi, da se ljudje ne znajo soo\u010diti s tem. Na primer v mojem primeru: drugi star\u0161i, star\u0161i Ja\u0161evih sovrstnikov, se z mano niso zmogli soo\u010diti, zato so se raje obrnili stran in od\u0161li v drugo smer.<\/p>\n
Kaj oni vidijo v meni? V meni vidijo svojo najve\u010djo no\u010dno moro, nekaj, o \u010demer se jim je groza sploh zamisliti. Vidijo dejstvo, da tudi otroci umirajo, in s tem se ne zmorejo soo\u010diti, zato se raje obrnejo stran, ker je zanje to prete\u017eko.<\/p>\n
A \u010de smo \u010disto iskreni, je tak\u0161no ravnanje oblika samoza\u0161\u010dite. Ne pristopijo k meni, ker je njim te\u017eko. Toda \u010de pogledamo \u010dlove\u0161ko, se lahko vpra\u0161amo: komu je v resnici te\u017eje? Spomnim se \u010dlanka, ki sem ga neko\u010d prebrala in se mi je zdel zelo zanimiv. Govoril je o tem, da kadar se za nekoga ne prika\u017eemo \u2013 na primer, ko ne pridemo na pogreb, ker nam je prete\u017eko \u2013 je to v bistvu egoizem. Svoje ob\u010dutke postavimo pred ob\u010dutke tistega, ki je prizadet, in to pogosto veliko bolj kot mi sami. Prav tukaj je prostor, kjer lahko kot dru\u017eba \u0161e marsikaj naredimo.<\/p>\n
![\"Ana](\"\/media\/img\/0d\/70\/102f23cfaf30f42e74e0-ana-kordes.jpeg\" "\\"Ana")
<\/p>\n
Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n
Kako pa danes, ko delujete kot coachinja in spremljate ljudi v procesu \u017ealovanja, prepoznate, da \u017ealovanje posameznika presega njegove zmo\u017enosti in da potrebuje dodatno pomo\u010d?\u00a0<\/p>\n
Ko sem se za\u010dela poglabljati v to podro\u010dje, me je pritegnilo predvsem to, da se \u017ealujo\u010di pri nas zelo hitro usmerijo v terapevtski proces. A \u010de razumemo, da je \u017ealovanje naraven \u017eivljenjski proces, ne moremo takoj govoriti o patologiji. Po mojem prepri\u010danju \u010dlovek v tem procesu predvsem potrebuje bolj\u0161e razumevanje samega sebe, kdo sem zdaj, ko je vse druga\u010de. Ta vpra\u0161anja niso zunaj, temve\u010d v meni, in odgovore moram najti sama v sebi. Prav ta prostor odpira coaching. Seveda pa je pomembno zavedanje, da \u010de ni stika s sabo in z lastnimi \u010dustvi, lahko to privede do izogibanja ali celo do bolj zapletenih oblik \u017ealovanja. Takrat samo coaching ni ve\u010d dovolj in je potrebna druga\u010dna psiholo\u0161ka pomo\u010d.<\/p>\n
Zato se mi zdi klju\u010dno, da coach zelo dobro pozna svoje meje in prepozna trenutek, ko je treba posameznika usmeriti drugam. Coaching in terapija se sicer lahko dopolnjujeta, vendar imata razli\u010dni vlogi. Prav razumevanje teh meja me je vodilo tudi v raziskovanje v magistrski nalogi. Klju\u010dno se mi zdi, da delujemo odgovorno, saj imajo lahko napa\u010dni pristopi pri tako ranljivih ljudeh resne posledice. Zato vedno poudarjam, pomembno je preveriti usposobljenost strokovnjaka in njegovo akreditacijo, saj coaching \u0161e ni reguliran poklic.<\/p>\n
Kot poklic psihoterapevta.<\/p>\n
Tako, to\u010dno to. Enako velja tudi za psihoterapijo \u2013 ko ima\u0161 pred sabo zelo ranljivega posameznika, lahko \u017ee ena napa\u010dno izre\u010dena beseda pomeni resno eti\u010dno napako. Zato sem sama na tem podro\u010dju zelo dosledna in sem si \u017eelela imeti te meje popolnoma razjasnjene. \u010ce sem iskrena, kot coach vsega znanja, ki ga imam danes o \u017ealovanju, ne bi nujno potrebovala. Mi pa zelo pomaga, da bolje razumem procese in hitreje prepoznam, kdaj stranka morda presega okvir coachinga. Moja vloga namre\u010d ni interpretacija njegove izku\u0161nje \u2013 to bi bila kr\u0161itev eti\u010dnega kodeksa. Lahko pa to prepoznam, odreflektiram in stranki ponudim v razmislek.<\/p>\n
Se pravi, v tak\u0161nih primerih predlagate tudi terapijo kot eno od mogo\u010dih oblik dodatne podpore?<\/p>\n
Tako. Na stranki pa je, ali to sprejme.<\/p>\n
Ste \u017ee prej vedeli, da \u017eelite povezati coaching in podro\u010dje \u017ealovanja?<\/p>\n
Ko sem se ponovno odlo\u010dila za \u0161tudij, smo imeli predmet psihologija vodenja, kjer sem se na enem izmed webinarjev prvi\u010d sre\u010dala s coachingom. Takrat sem za\u010dutila, da je to to \u2013 prostor, po katerem sem hrepenela, vendar ga prej nisem znala poimenovati. Coaching razumem kot partnerski odnos brez hierarhije, kjer stranka raziskuje samo\u00a0sebe. Re\u0161itve mu niso podane, ampak jih najde sam \u2013 in prav zato imajo dolgoro\u010dno ve\u010djo vrednost.<\/p>\n
Ni pa dovolj le uvid; klju\u010dno je, kaj posameznik s tem uvidom naredi. \u0160ele ko ga prenese v dejanja, se\u00a0lahko zgodi resni\u010dna, trajnej\u0161a\u00a0sprememba. Ko me je poiskala Polona Franko, mama tragi\u010dno umrlega Urbana, ki je umrl za posledicami dogodka, ki se na organiziranem treningu nikoli ne bi smele zgoditi, sem dobila neprecenljivo potrditev, da najve\u010d lahko dam prav v kontekstu \u017ealovanja.<\/p>\n
![\"Ana](\"\/media\/img\/5e\/2f\/cf89aa2826da53100f7c-ana-kordes.jpeg\" "\\"Ana")
<\/p>\n
Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n
6. Hvale\u017enost za podporne skupine za \u017ealujo\u010de<\/p>\n
Kako ste vi do\u017eivljali skupinska sre\u010danja za \u017ealujo\u010de v Hospicu po smrti Ja\u0161e?<\/p>\n
Hospic mi je ostal v izjemno lepem spominu, ker so bili tam res pravi sogovorniki. Imela sem ob\u010dutek, da je na drugi strani nekdo, ki me zares razume. \u010ce je iz okolice prihajal signal, da me ne razumejo, ker pa\u010d niso imeli podobne izku\u0161nje, je bilo na Hospicu to razumevanje zelo izrazito. Tudi hvale\u017enost, ki jo danes \u010dutim do Hospica, se mi zdi pomembno izpostaviti, saj imam mo\u010dno \u017eeljo, da jim to na neki na\u010din vrnem.<\/p>\n
Zanje sem \u017ee izvedla eno brezpla\u010dno izobra\u017eevalno delavnico, z namenom, da lahko na tak na\u010din sobivamo in sodelujemo. Verjamem, da je ve\u010d pogovora, ve\u010d znanja in ve\u010d razumevanja koristno za vse. Ob tem bi rada omenila tudi njihove skupine Levjesr\u010dni za otroke, ki jih organizirajo. Okoli 1. novembra so na primer iskali sogovornike za radijsko oddajo in sin Miha se je takoj javil, da gre. \u010ceprav \u017ee nekaj \u010dasa nismo ve\u010d vklju\u010deni v njihove programe, je bil takoj za to.\u00a0<\/p>\n
\u010ce bi lahko predali eno sporo\u010dilo vsem, ki se trenutno soo\u010dajo z izgubo, kaj bi jim povedali?<\/p>\n
Da niso sami. Res. Da niso sami. \u010ce pogledamo zgodovino \u017ealovanja, vidimo, da je \u010dlove\u0161tvo vedno poznalo kolektivno \u017ealovanje. Cele skupnosti so \u017ealovale skupaj in si med seboj pomagale nositi to bole\u010dino. Danes pa smo postali zelo oddaljeni drug od drugega, \u017eivimo v izrazito individualizirani dru\u017ebi. Ta ob\u010dutek, da ti nekdo pomaga nositi breme, je skoraj izginil. Ne gre za to, da bi ti kdo bole\u010dino odvzel, temve\u010d za ob\u010dutek razumevanja in bli\u017eine. Ker je dru\u017eba potisnila smrt na rob, je ta postala skoraj nevidna. V preteklosti je bila smrt del vsakdana, ljudje so umirali v skupnosti in ta izku\u0161nja je bila prisotna. Ne \u017eelim re\u010di, da je bilo zaradi tega karkoli la\u017eje, vendar je bila ta izku\u0161nja vsaj del skupnega prostora. Bila je prisotna. \u017de otroci so tako spoznavali, da je smrt del \u017eivljenja.<\/p>\n
In so dejansko videli pokojnika.<\/p>\n
Tega danes ni ve\u010d. Ko se smrt zgodi, pogosto ne vemo, kam s tem. Nekaj smo na poti od takrat do danes izgubili. Ta potreba po skupnosti in deljenju bremena se zato zdaj znova vzpostavlja znotraj tak\u0161nih skupin. Imam zelo konkreten odziv, ljudje me kli\u010dejo in mi pi\u0161ejo prav zaradi teh brezpla\u010dnih skupin, ki jih vodim. Prav iz tega odziva sem za\u010dutila, da je \u010das za naslednji korak. Trenutno se v Ljubljani sre\u010dujemo enkrat mese\u010dno, naslednja postaja pa je Maribor. O tem \u017ee potekajo konkretni pogovori in verjamem, da bomo prihodnji teden lahko dorekli podrobnosti. To je nekaj, kar v resnici ustvarjam iz potrebe ljudi.<\/p>\n
Ljudje to res potrebujejo, kar se jasno vidi tudi v praksi. Kako velike so podporne skupine za \u017ealujo\u010de, ki jih vodite?<\/p>\n
Nazadnje jih je bilo 18. Vrata so odprta za vse, kdor \u010duti potrebo, je dobrodo\u0161el in skupine so brezpla\u010dne. Pri\u0161li so tudi po druga\u010dnih izgubah, na primer te\u017eki lo\u010ditvi, vendar je skupina namenjena predvsem tistim, ki so izgubili ljubljeno osebo. V skupini nato naslavljamo razli\u010dne tematike, ki jih odpiram, ter delimo\u00a0bole\u010dino, zgodbe in vse, kar se ob tem ustvarja. Ko se zgodba pove dovoljkrat, tolikokrat, kolikor posameznik \u010duti, da to potrebuje\u00a0in jo deli, se z vsakim pripovedovanjem zgodi nekoliko\u00a0ve\u010dja\u00a0integracija\u00a0nove realnosti. Tak prostor je nujno potreben, da imajo ljudje sogovornika. Zato se zelo veselim nadaljevanja. Naslednja postaja je Maribor, potem pa naprej.<\/p>\n
![\"Ana](\"\/media\/img\/ca\/8e\/a87488a9619d04b65784-ana-kordes.jpeg\" "\\"Ana")
<\/p>\n
Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n
Ana Korde\u0161 bo letos kot govorka sodelovala na dobrodelni konferenci MEN-TAL, ki zdru\u017euje osebne izpovedi in strokovne poglede na du\u0161evno zdravje. Konferenca se osredoto\u010da na teme te\u017ekih bolezni, \u017ealovanja, smrti in vra\u010danja na delo, pri \u010demer bodo zbrana sredstva namenjena Hospicu Ljubljana in Maribor. Dogodek je namenjen predvsem vodjem in kadrovnikom, saj odpira vpra\u0161anja, kako se organizacije odzivajo v tak\u0161nih situacijah. Cilj je spodbuditi vzpostavljanje t. i. so\u010dutnih organizacij, z jasnimi protokoli za podporo zaposlenim ob izgubi, in ve\u010djo ozave\u0161\u010denostjo o tem, kako jim lahko podjetja pomagajo.<\/p>\n
Kot poudarja Ana, je potreba po tak\u0161nem izobra\u017eevanju velika: “Tudi sama sem pred kratkim dobila sporo\u010dilo od enega prijatelja. Skupaj sva bila na izobra\u017eevanju in mi je napisal: ‘Ej, Ana, hvala, da nas izobra\u017euje\u0161 o tem. Vsi to potrebujemo.'”<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Izgube otroka ni mogo\u010de primerjati z nobeno drugo. Prav to se je zgodilo Ani Korde\u0161 in njenemu partnerju…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":76157,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[23745,114,595,62,37,58,60,38,584,115,3596],"class_list":{"0":"post-76156","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-ana-kordes","9":"tag-entertainment","10":"tag-intervju","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina","16":"tag-smrt","17":"tag-zabava","18":"tag-zalovanje"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116497699652339329","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76156","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=76156"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76156\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/76157"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=76156"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=76156"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=76156"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}