{"id":76225,"date":"2026-05-01T07:05:22","date_gmt":"2026-05-01T07:05:22","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/76225\/"},"modified":"2026-05-01T07:05:22","modified_gmt":"2026-05-01T07:05:22","slug":"pot-spominov-in-tovaristva-se-je-zacela-s-partizanskim-pohodom","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/76225\/","title":{"rendered":"Pot spominov in tovari\u0161tva se je za\u010dela s partizanskim pohodom"},"content":{"rendered":"

\"Leta<\/p>\n

Leta 1957 je nastala ideja o fizi\u010dnem spominu na okupirano mesto oziroma upor v njem in izborjeno svobodo, ko so na trasi nekdanje bode\u010de \u017eice organizirali partizanski pohod. Foto: Cijan \u0160toka, hrani MNSZS<\/p>\n

Pot spominov in tovari\u0161tva se je za\u010dela s partizanskim pohodom<\/p>\n

Za\u010detki Poti spominov in tovari\u0161tva po poteh z \u017eico okupirane Ljubljane segajo v drugo polovico petdesetih let prej\u0161njega stoletja. Vse se je za\u010delo s pohodom, ki poteka \u0161e danes, razvilo pa v enega najve\u010djih ljubljanskih parkov, uokvirjenega z zgodovinsko pri\u010devalnostjo.<\/p>\n

Leta 1957 je nastala ideja o fizi\u010dnem spominu na okupirano mesto oziroma upor v njem in izborjeno svobodo, ko je ljubljanski okrajni odbor Zveze borcev predlagal, da bi na trasi nekdanje bode\u010de \u017eice organizirali partizanski pohod. V Slovenskem poro\u010devalcu so objavili razpis za pohod \u00bbv spomin na herojsko Ljubljano v letih okupacije\u00ab, ki pa je potekal pod okriljem prvega slovenskega festivala kulture. Tekmovale so pet\u010dlanske mo\u0161ke in \u017eenske ekipe, opremljene s pu\u0161ko in oble\u010dene v partizanska obla\u010dila ter z ranjenci v skupini, saj je ob vsem skupaj \u0161lo (tudi) za uprizarjanje zgodovine.<\/p>\n

Mo\u0161ki tekmovalci so imeli start v Tolstojevi ulici, \u017eenske ekipe pa pri spomeniku padlim v narodnoosvobodilnem boju v Hru\u0161ici, medtem ko je bil cilj za vse na Tolstojevi. Trasa, ki je sledila \u017ei\u010dnemu obro\u010du okoli okupirane Ljubljane, ki je med drugo svetovno vojno mesto za 1117 dni lo\u010dil od zaledja, pa je potekala po kolovozih, travnikih, poljih, gozdu, pre\u010dkala je vasi, pri dana\u0161nji gostilni Livada so morali za prehod celo postaviti pontonski most. Ljubljana je bila tedaj videti zelo druga\u010de. Ni \u0161e bilo sosesk Murgle, BS3, Fu\u017ein, kose\u0161kih terasastih blokov in drugih naselij, tako da je pohod v velikem delu potekal po poljih.<\/p>\n

A kar je pokazala \u017ee prva izku\u0161nja, potek poti ni bil urejen in jasen. Ozna\u010devali so jo sicer s potresenimi listki in zalepljenimi oznakami, vendar to \u0161e zdale\u010d ni bilo dovolj, da bi bila pot lahko sledljiva.<\/p>\n

\"Leta<\/p>\n

Leta 1957 je nastala ideja o fizi\u010dnem spominu na okupirano mesto oziroma upor v njem in izborjeno svobodo, ko so na trasi nekdanje bode\u010de \u017eice organizirali partizanski pohod. Foto: Cijan \u0160toka, hrani MNSZS<\/p>\n

Zato se je arhitekt, Ple\u010dnikov u\u010denec, sicer tudi strasten planinec in alpinist Vlasto Kopa\u010d, ki je bil v organizacijskem odboru pohoda, lotil natan\u010dne prostorske umestitve poti in ozna\u010db, je vpogled v prvo etapo poti okupirane Ljubljane odstrla kustosinja Martina Male\u0161i\u010d iz Muzeja za oblikovanje in arhitekturo, kjer je do 8. novembra v kapeli na ogled razstava Pot ob \u017eici. Prvi korak. Ta se v tem letu, ko so \u0161tevilne aktivnosti razli\u010dnih slovenskih ustanov posve\u010dene raziskovanju in predstavljanju dela Vlasta Kopa\u010da, obra\u010da k temu delu njegovega delovanja. \u00bbPot je eden od najbolj kakovostnih Kopa\u010devih projektov, prostorsko zelo razse\u017een in zdru\u017euje tako spomenik kot ureditev mestnega zelenega prostora. Pri tem pa spominsko obele\u017eje ni objekt, temve\u010d prostor, ki s hojo omogo\u010da ritual obele\u017eevanja. Hkrati je to tudi rekreacijska povr\u0161ina, mestni park in \u0161portna infrastruktura,\u00ab je o poti ob \u017eici, ki je nenehno spreminjajo\u010di se projekt, dejala kustosinja. Pri \u010demer je pot z desetletji in dru\u017ebenimi spremembami ve\u010dkrat spremenila ime: sprva je bila Pot ob \u017eici okupirane Ljubljane, nato Aleja spominov in tovari\u0161tva, zatem Pot spominov in tovari\u0161tva (PST), Zeleni obro\u010d in nazadnje POT.<\/p>\n

\"Pohod<\/p>\n

Pohod ob \u017eici leta 1961, v ozadju dana\u0161nji Muzej novej\u0161e in sodobne zgodovine Slovenije, kjer hranijo arhivske fotografije preteklih pohodov. Foto: Marjan Cigli\u010d, hrani MNSZS<\/p>\n

Spominski stebri in obeliski<\/p>\n

Po prvem pohodu po sledeh okupirane Ljubljane je Kopa\u010d za\u010del razmi\u0161ljati, kako bi pot ozna\u010dil. Razvil je dve skupini orientacijskih znakov. Kot je povedala kustosinja, je za to\u010dke prehoda zasnoval \u0161est obeliskov z reliefi kiparjev Bo\u017ea Pengova, Marjana Ker\u0161i\u010da, Slavka Kranjca in Staneta Ker\u017ei\u010da, ki \u0161e vsi stojijo. Poleg teh je ob oblikoval \u0161e 102 osmerokotna stebra z vrisano bode\u010do \u017eico in letnico okupacije, ki so ju postavili ob ostaline bunkerjev. Danes je teh oznak v prostoru nekaj manj, ve\u010dina pa ima ob vzno\u017eju \u0161e vedno napisano, kateri delovni kolektiv ali podjetje je financiralo njegovo postavitev, kar se je skozi \u010das tudi spreminjalo, saj so nekatere stebre morali nadome\u0161\u010dati.<\/p>\n

\"Vlasto<\/p>\n

Vlasto Kopa\u010d in Bo\u017eo Pengov, Steber pri bloku na Celov\u0161ki cesti, 1959,
F Janez Kali\u0161nik, MAO<\/p>\n

\u00bbV Kopa\u010devih oznakah, ki jih je sam opisal kot bele prste v zeleni krajini, je mogo\u010de zaslediti vpliv njegovega u\u010ditelja Jo\u017eeta Ple\u010dnika, \u010de pomislimo recimo na Trg francoske revolucije kot tudi druge njegove klasi\u010dne ozna\u010devalce v prostoru z zelenjem v ozadju. A hkrati so v orientacijske znake odtisnjene Kopa\u010deve gorni\u0161ke izku\u0161nje. Od \u0161tudijskih let je bil namre\u010d ves \u010das v gorah, kjer je postavljal bivake in kot alpinist vzpostavljal in ozna\u010deval poti ter risal karte. Teza pri\u010dujo\u010de razstave je, da so stebri PST markacije na poti, ki je sicer v ravninskem delu,\u00ab je povedala Martina Male\u0161i\u010d.<\/p>\n

\"Dejan<\/p>\n

Pot spominov in tovari\u0161tva \u2013 spominski kamni, 2008, detajl (sken barvnega negativa). F Dejan Habicht<\/p>\n

Od Kopa\u010devega prvega koraka do drevoreda<\/p>\n

Z za\u010drtanjem in oznako poti je Vlasto Kopa\u010d tako naredil klju\u010dno gesto za nastanek spomenika okupirani Ljubljani, ki je kasneje dobil \u0161e drug obseg in nadgrajevanja. Dolga, \u0161tiri metre \u0161iroka pot, pospremljena z drevoredi, kot jo poznamo danes, je nastala v sedemdesetih letih, ko so \u0161tudenti arhitekture Mitja Omersa, Franc Kastelic in Jo\u017ee \u0160toka izdelali predlog za njeno ureditev. Pot so v delovnih akcijah gradili mladinci, \u0161olarji, policisti in drugi Ljubljan\u010dani. V njen nastanek je bilo vlo\u017eenih ogromno ur prostovoljnega dela, zadnji del so dokon\u010dali sredi osemdesetih. To je bil tudi \u010das, ko je po na\u010drtih Janeza Ko\u017eelja s sodelavci dobila novo grafi\u010dno podobo in poudarjene vhode, v zadnjih desetletjih pa so jo dopolnjevali z oznakami, mostovi in drugo opremo.<\/p>\n

Od Kopa\u010devega prvega koraka, ki ga osvetljuje razstava v MAO, se je PST razvila v najdalj\u0161i mestni drevored. Postala je slikovito zeleno obmo\u010dje, ki v urbanem okolju zaseda ve\u010d vlog \u2013 rekreacijsko, \u0161portno, zgodovinsko, ekolo\u0161ko in kulturno. Pri \u010demer pa pogled na pot in Kopa\u010deve oznake na razstavi dopolnjuje \u0161e fotografski projekt Dejana Habichta, ki je pred leti sistemati\u010dno bele\u017eil spomenike in s tem tudi, kot je zapisala kustosinja, na\u0161o zgodovino. Tako kot zgodovinsko obele\u017eje \u017ee skoraj 70 let ostaja tudi vsakoletni Pohod ob \u017eici.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Leta 1957 je nastala ideja o fizi\u010dnem spominu na okupirano mesto oziroma upor v njem in izborjeno svobodo,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":76226,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[13694,124,7207,23756,23755,19255,19256,2603,62,37,58,60,38,12510,19254,23757],"class_list":{"0":"post-76225","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-javni-prostor","9":"tag-ljubljana","10":"tag-mestni-park","11":"tag-muzej-za-arhitekturo-in-oblikovanje","12":"tag-pohod-pot-ob-zici","13":"tag-pot-ob-zici","14":"tag-pot-spominov-in-tovaristva","15":"tag-razstava","16":"tag-si","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenia","19":"tag-slovenija","20":"tag-slovenscina","21":"tag-spomenik","22":"tag-vlasto-kopac","23":"tag-zelene-povrsine-v-ljubljani"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116498053603475274","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76225","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=76225"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76225\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/76226"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=76225"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=76225"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=76225"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}