{"id":76361,"date":"2026-05-01T09:51:09","date_gmt":"2026-05-01T09:51:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/76361\/"},"modified":"2026-05-01T09:51:09","modified_gmt":"2026-05-01T09:51:09","slug":"microsoft-koncno-odprl-kodo-za-dos-1-0","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/76361\/","title":{"rendered":"Microsoft kon\u010dno odprl kodo za DOS 1.0"},"content":{"rendered":"<p>Zgodovina ra\u010dunalni\u0161tva bi bila lahko povsem druga\u010dna, \u010de bi Microsoftu licenca podjetja AT&amp;T dopu\u0161\u010dala prenos njihovega prvega operacijskega sistema, Unix distribucije Xenix, na IBM-ovo strojno opremo x86. Namesto tega je Bill Gates leta 1980 sprejel izziv podjetja IBM, ki je potrebovalo sistem za svoj prihajajo\u010di osebni ra\u010dunalnik. Ker Microsoft takrat ni imel lastne re\u0161itve, je od podjetja Seattle Computer Products za prera\u010dunanih 89 tiso\u010d evrov kupil sistem 86-DOS, znan tudi pod imenom QDOS (Quick and Dirty Operating System).<\/p>\n<p>Ta nalo\u017eba se je izkazala za klju\u010dno, saj je postavila temelje za PC-DOS 1.0, ki je na trg pri\u0161el avgusta 1981. Microsoft si je takrat modro zagotovil pravico do prodaje sistema pod imenom MS-DOS tudi drugim proizvajalcem strojne opreme, kar mu je omogo\u010dilo svetovno prevlado v naslednjih desetletjih. Prva razli\u010dica sistema je bila po sodobnih standardih izjemno preprosta. Delovala je namre\u010d na disketah s kapaciteto 160 KB, ni podpirala trdih diskov in ni poznala podimenikov. Kljub tem omejitvam je bila koda dovolj prilagodljiva, da je postala standard industrije.<\/p>\n<p>Doslej so bile razvijalcem prosto dostopne le kasnej\u0161e razli\u010dice, kot sta MS-DOS 1.25 in 2.0. Z novo objavo na platformi GitHub pa je Microsoft pod permisivno licenco MIT odprl celotno pot od samega za\u010detka. To pomeni, da izvorna koda ni ve\u010d le stati\u010den muzejski eksponat, temve\u010d \u017eivo razvojno drevo, ki ga lahko kdorkoli klonira in preu\u010duje. Posebno vrednost dodajajo ohranjeni delovni zapiski Tima Patersona, ki slu\u017eijo kot nekak\u0161en zgodovinski dnevnik sprememb iz \u010dasa, ko sistemi za nadzor razli\u010dic \u0161e niso obstajali.<\/p>\n<p>Za dana\u0161nje programerje je DOS 1.0 dragocen u\u010dni pripomo\u010dek. Njegova majhnost omogo\u010da razumevanje celotne strukture operacijskega sistema skoraj v celoti, kar je pri dana\u0161njih kompleksnih sistemih nemogo\u010de. Paket vklju\u010duje izvorno kodo jedra, razvojne posnetke stanja in klju\u010dne pripomo\u010dke, kot je CHKDSK. Poleg izobra\u017eevalne vrednosti ta objava pomaga zgodovinarjem razjasniti zmedo glede \u0161tevil\u010denja zgodnjih razli\u010dic, saj uradni produkt z imenom \u201cMS-DOS 1.0\u201d v prodaji dejansko nikoli ni obstajal. Ta vpogled v preteklost nas opominja, kako neverjeten napredek je industrija dosegla od disket do dana\u0161njih zmogljivih naprav v na\u0161ih \u017eepih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Zgodovina ra\u010dunalni\u0161tva bi bila lahko povsem druga\u010dna, \u010de bi Microsoftu licenca podjetja AT&amp;T dopu\u0161\u010dala prenos njihovega prvega operacijskega&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":76362,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[1445,62,37,58,60,38,89,90],"class_list":{"0":"post-76361","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-tehnologija","8":"tag-microsoft","9":"tag-si","10":"tag-slovene","11":"tag-slovenia","12":"tag-slovenija","13":"tag-slovenscina","14":"tag-technology","15":"tag-tehnologija"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116498706141452860","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76361","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=76361"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76361\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/76362"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=76361"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=76361"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=76361"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}