{"id":76617,"date":"2026-05-01T15:41:20","date_gmt":"2026-05-01T15:41:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/76617\/"},"modified":"2026-05-01T15:41:20","modified_gmt":"2026-05-01T15:41:20","slug":"vrtnarjenje-v-maju-kaj-morate-na-vrtu-nujno-posaditi-v-maju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/76617\/","title":{"rendered":"Vrtnarjenje v maju: kaj morate na vrtu nujno posaditi v maju?"},"content":{"rendered":"

\u010ceprav vrtna opravila v maju \u0161e vedno narekujejo vremenski pogoji, pa maj kljub temu velja za mesec, v katerem na\u0161i vrtovi ozelenijo in se razbohotijo v vsej svoji lepoti. V spodnjem \u010dlanku najdete nekaj priporo\u010dil in nasvetov, kaj je dobro, da na zelenjavni vrt posadite in posejete v maju.<\/p>\n

V maju na vrt posadite \u0161e zadnje vrtnine, ki bodo dobile svoje mesto na zadnjih prostih gredicah v spomladanskem \u010dasu. Dober vrtnar s sajenjem vrtnin ne prehiteva in je potrpe\u017eljiv, poudarjajo\u00a0na portalu Zeleni svet. \u010ce prehitevate naravo, to ni dobro, saj lahko s prehitrim sajenjem rastlinam\u00a0le \u0161kodujete.<\/p>\n

V maju zato ne prehitevajte s sajenjem vrtnin na vrt, \u0161e posebej tistih, ki ne marajo hladnega vremena. \u0160ele\u00a0ko je dolgoro\u010dna napoved dnevnih temperatur okrog 20 stopinj Celzija, na vrt posadimo paradi\u017enik, kumare, papriko, jaj\u010devec in druge plodovke. Pomembno je, da jih ne posadite takrat, ko se no\u010dne temperature \u0161e spustijo pod deset stopinj Celzija.<\/p>\n

Paradi\u017enik in kumare pridejo na vrsto \u0161ele po ledenih mo\u017eeh<\/p>\n

Dobro je, \u010de pred za\u010detkom sajenja tla razrahljate z vilami in jih pognojite s kompostom v koli\u010dini od \u0161est do osem\u00a0litrov na kvadratni meter. Le tako bodo tla lahko rastlinam ponudila dovolj hranil med njihovo rastno dobo.<\/p>\n

\"Sajenje<\/p>\n

Sajenje paradi\u017enika pride na vrsto \u0161ele po ledenih mo\u017eeh (od 11. do 13. maja)
\n Foto: Shutterstock <\/p>\n

Paradi\u017enik in kumare tako na primer posadite po ledenih mo\u017eeh, saj se lahko v primeru hladnih no\u010di in\u00a0slane zgodi, da jih boste morali saditi \u0161e enkrat. Kot dodajajo na omenjenem portalu, v toplej\u0161ih krajih Slovenije vse omenjene rastline sadimo od dva do tri tedne prej kot v celinski Sloveniji.<\/p>\n

Paradi\u017enik posadite na razdaljo 70 \u00d7 50 centimetrov, v vmesni prostor posadite solato, v poletnem \u010dasu pa motovilec ali \u0161pina\u010do. Ob robovih lahko posadite baziliko, ob paradi\u017enik pa lahko posadite tudi \u010di\u010deriko. Ob kumarice na opori lahko sadite tudi baziliko in solato.<\/p>\n

Papriki ustrezajo\u00a0topla tla<\/p>\n

Papriko sadite v topla tla, saj je veliko ob\u010dutljivej\u0161a na mraz kot bu\u010dke in kumarice. Korenine paprike, jaj\u010devcev in drugih toplotno zahtevnih rastlin se razvijejo, ko se tla ogrejejo na 15 stopinj Celzija, zato jih ne sadite v za\u010detku maja. Vse toplotno zahtevne rastline so zaradi hitrega sajenja ob\u010dutljivej\u0161e na bolezni in \u0161kodljivce. \u010ce papriko posadite na razdaljo 50 \u00d7 50 centimetrov, lahko v vmesni prostor posadite \u0161e solato ali nadzemno kolerabico.<\/p>\n

\"Papriko<\/p>\n

Papriko sadite v topla tla, saj je veliko ob\u010dutljivej\u0161a na mraz kot bu\u010dke in kumarice.
\n Foto: Shutterstock <\/p>\n

Jaj\u010devci so toplotno zahtevne vrtnine<\/p>\n

Jaj\u010devec je toplotno zahtevna vrtnina, zato z njegovim sajenjem na prosto ne prehitevajte. Sadite ga v drugi polovici maja. Prav tako v drugi polovici maja posadite feferone in \u010dilije. Tudi lubenice (bolje je, \u010de jih posadite iz sadik) in\u00a0melone, \u0161e posebej to velja za celinski del Slovenije, posadite v drugi polovici maja. Melone lahko na prosto posadite, ko mine nevarnost slane in nizkih temperatur. Na Primorskem lahko vse plodovke posadite \u017ee v aprilu, ko so no\u010dne temperature vi\u0161je\u00a0od 12 stopinj Celzija.<\/p>\n

\"Vrt<\/p>\n

Vrt v maju obi\u010dajno dobi polnej\u0161o in kon\u010dno podobo.
\n Foto: Shutterstock <\/p>\n

Bu\u010dke lahko na vrt posejete v za\u010detku meseca<\/p>\n

Bu\u010dke lahko posejete na vrt takoj v za\u010detku maja, \u010de pa jih posejete s pomo\u010djo sadik, to storite po 15. maju. Ne hitite niti s sajenjem visokega fi\u017eola, ki ga, \u010de je mogo\u010de, v osrednji Sloveniji posadite v drugem tednu maja. Le\u010do lahko posadite v istem terminu kot visoki fi\u017eol, saj gre za toplotno nekoliko manj ob\u010dutljivo rastlino. \u010ci\u010deriko, ki je toplotno zahtevnej\u0161a, posejte vsaj teden dni za visokim fi\u017eolom in le\u010do.<\/p>\n

\"V<\/p>\n

V maju lahko posejete tudi radi\u010d, predvsem tr\u017ea\u0161ki solatnik. (Na fotografiji gori\u0161ki radi\u010d \u2013 t. i. solkanski regut.)
\n Foto: Matej Leskov\u0161ek <\/p>\n

Na vrtu so priporo\u010dljive tudi koristne rastline<\/p>\n

V maju lahko posejete tudi radi\u010d, predvsem tr\u017ea\u0161ki solatnik. Druge radi\u010de in endivijo se po navadi poseje v juniju. Solato lahko posadite med preostale vrtnine\u00a0na primerno medvrstno razdaljo, mednjo pa posadite rukolo, redkvico in vrtno kre\u0161o.<\/p>\n

Na vrtu lahko posadite tudi razli\u010dne koristne rastline, med njimi\u00a0tagetes, ognji\u010d in kapucinke. Timijan\u00a0deluje odvra\u010dalno na pol\u017ee in u\u0161i, prav tako neugodno na mravlje in u\u0161i deluje tudi sivka. Na vrtu strokovnjaki za vrtove priporo\u010dajo tudi drobnjak, ki deluje proti pepelasti plesni. Na bolj\u0161o kalivost semen vpliva koperc, so zapisali na omenjenem portalu. \u010cesen, kri\u017enolistni mle\u010dek, cesarski tulipan in bob pa odganjajo tudi voluharje, zato so to priporo\u010dljive koristne rastline na va\u0161em vrtu.<\/p>\n

Preberite \u0161e ve\u010d iz podstrani Vrt:<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u010ceprav vrtna opravila v maju \u0161e vedno narekujejo vremenski pogoji, pa maj kljub temu velja za mesec, v…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":76618,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[19932,5818,15627,59,61,17384,23459,62,23814,37,58,60,38,6184,5814,23458,16310,23813],"class_list":{"0":"post-76617","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-maj","9":"tag-moj-vrt","10":"tag-rastline","11":"tag-republic-of-slovenia","12":"tag-republika-slovenija","13":"tag-sajenje","14":"tag-sejanje","15":"tag-si","16":"tag-skrb-za-rastline","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenia","19":"tag-slovenija","20":"tag-slovenscina","21":"tag-vrt","22":"tag-vrt-in-okolica","23":"tag-vrtickarji","24":"tag-vrtnarjenje","25":"tag-vrtnina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116500082582137070","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76617","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=76617"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76617\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/76618"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=76617"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=76617"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=76617"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}