\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
![\"Chaplinova](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/67039664.jpg\" "\\"Chaplinova")
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
\t\t\t\t\t\t\t\t\tChaplinova kritika kapitalizma ni izzvenela brez posledic. V \u010dasu tako imenovanega lova na \u010darovnice oziroma pregona komunistov so ga ameri\u0161ke oblasti obto\u017eile, da je simpatiziral s komunisti, \u010deprav se ni nikoli tako deklariral. Kljub temu je leta 1952 pri\u0161lo do izgnanstva iz Zdru\u017eenih dr\u017eav. Do smrti leta 1977 je \u017eivel in ustvarjal v \u0160vici, v Zdru\u017eene dr\u017eave se je vrnil le enkrat, da bi sprejel \u010dastnega oskarja za \u017eivljenjsko delo. Foto: Mk2<\/p>\n
Kateri razred pa utele\u0161a Potepuh? Oberstar odgovarja: “Po eni strani vidimo njegove ikoni\u010dne, prevelike, po\u0161vedrane \u010devlje; premajhen zgornji in pono\u0161eni suknji\u010d; prevelike hla\u010de in spet premajhen polcilinder ter sprehajalno palico \u2026 Poleg proletarskega videza, pono\u0161enih oblek ima tudi nekaj aristokratskega, uglajenega: nobena katastrofa se ga ne more prijeti, deluje kot teflon, vse se odbije od njega, zelo stoi\u010dno prena\u0161a svoje nesre\u010de v svetu. Je neverjetna kombinacija teh dveh razrednih tipov. Po drugi strani pa lahko z gotovostjo re\u010demo, da ni bur\u017euj. Je nebur\u017euj, to bi bila dobra definicija Potepuha.”<\/p>\n
Potepuh je neverjetna kombinacija proletarca in aristokrata.<\/p>\n
Ciril Oberstar<\/p>\n
Oberstar kot enega klju\u010dnih Chaplinovih filmov navaja Moderne \u010dase (Modern Times, 1936), v katerem Potepuh nastopa kot tovarni\u0161ki delavec. Ta film je bil v \u010dasu nastanka \u0161e posebej aktualen, saj se je skliceval na novi tip kapitalisti\u010dne produkcije in novo, nepomembno mesto \u010dloveka\/delavca v njej. V fordizmu stroji narekujejo ritem proizvodnje, Chaplin je to vladavino stroja popeljal \u0161e korak dlje. V slovitem prizoru njegov delavec pobezlja in ho\u010de prehiteti teko\u010di trak. Nato ga stroj po\u017ere in postane tujek v strojnem mehanizmu. Stroj ga v nadaljevanju potisne ven in Chaplinov delavec postane stroj: te\u010de naokrog, z izvija\u010dem napada u\u0161esa svojih sodelavcev, gumbe na \u017eenskih obla\u010dilih. Ciril Oberstar meni, da je to lep prikaz, “kako se kapitalizem in fordisti\u010dni sistem za\u017eirata v prosti \u010das, v \u017eivljenje, v telo delavca”.<\/p>\n
Nocoj pa na televiziji predvajamo Zlato mrzlico (The Gold Rush, 1925), komedijo, v kateri zlakotnjenemu Potepuhu sledimo v Ameriko, kjer se v obdobju zlate mrzlice na koncu 19. stoletja kot \u0161tevilni drugi reve\u017ei peha za zlatom. V tem filmu je dosegel vrhunski preplet tragedij iz resni\u010dnega \u017eivljenja z \u017eanrom komedije. Pri snovanju scenarija je raziskoval usode zlatokopov, ki so po slovitem stopni\u0161\u010du na prelazu Chillkoot korakali grozljivi usodi naproti. V \u010dasu snemanja je prebral tudi novico o tragi\u010dni Donnerjevi odpravi, skupini pionirjev, ki so leta 1846 obti\u010dali v snegu in se zatekli h kanibalizmu. Chaplin je iz teh dveh tragedij napravil komedijo o rev\u0161\u010dini in lakoti ter iskanju sre\u010de, kakr\u0161ni do danes ni para.<\/p>\n