{"id":76761,"date":"2026-05-01T19:40:13","date_gmt":"2026-05-01T19:40:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/76761\/"},"modified":"2026-05-01T19:40:13","modified_gmt":"2026-05-01T19:40:13","slug":"genomska-raziskava-ponuja-vpogled-v-zivljenje-po-padcu-rimskega-imperija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/76761\/","title":{"rendered":"Genomska raziskava ponuja vpogled v \u017eivljenje po padcu rimskega imperija"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Raziskovalka
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tRaziskovalka v dr\u017eavni antropolo\u0161ki zbirki v M\u00fcnchnu preu\u010duje okostje \u017eenske, ki je \u017eivela med l. 510 in 560 n. \u0161. in bila pokopana v vasi Altheim na Bavarskem. Foto: Reuters<\/p>\n

Padec Zahodnega rimskega cesarstva l. 476 je bil prelomen zgodovinski trenutek: ko je germanski vojskovodja Odoaker odstavil najstni\u0161kega cesarja Romula Avgusta, je padla prva domina centralizirane mo\u010di, ki je do takrat vladala velikemu delu Evrope.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Nove raziskave genomskih podatkov, pridobljenih iz posmrtnih ostankov prebivalcev na rimski meji v dana\u0161nji ju\u017eni Nem\u010diji, so pokazale, kako so te velike politi\u010dne spremembe vplivale na “obi\u010dajne ljudi”.<\/p>\n

\u0160tevilne nove ugotovitve se ne ujemajo s stereotipnimi predstavami o “vdoru barbarov”. Ukinitev raznih omejitev v zvezi s tem, s kom se je bilo dovoljeno poro\u010diti, je denimo zelo hitro pripeljala do me\u0161anja med voja\u0161ko in urbano rimsko populacijo in lokalci “ni\u017ejega stanu”, vklju\u010dno s takimi, ki so bili severnoevropskega rodu.<\/p>\n

“\u010casovna usklajenost med padcem zahodnorimskega cesarstva v Italiji in genetskim preobratom, ki smo mu pri\u010da v ju\u017eni Nem\u010diji, je presenetljivo natan\u010dna,” je za tiskovno agencijo Reuters pojasnil antropolog Joachim Burger z Univerze Johannesa Gutenberga v Mainzu, prvopodpisani avtor \u0161tudije, ki je bila ta teden objavljena v znanstveni reviji Nature<\/a>.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pokojniki,
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPokojniki, ki jih je nova \u0161tudija preu\u010devala, so imeli povpre\u010dno \u017eivljenjsko dobo 40 (za \u017eenske) oz. 43 let (za mo\u0161ke). Foto: Reuters<\/p>\n

Raziskovalci so analizirali genom 258 ljudi, ki so bili pokopani v t. i. vrstnih grobovih v dana\u0161njih nem\u0161kih zveznih dr\u017eavah Bavarska in Hessen; kar 112 od njih je bilo pokopanih v bavarski vasici Altheim. Ve\u010dina grobov datira v \u010das med letoma 450 in 620 n. \u0161.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Posmrtni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPosmrtni ostanki treh bratov, ki so po\u010divali v zgodnjesrednjeve\u0161kem grobu v Ergoldsbachu na Bavarskem. Foto: Reuters<\/p>\n

“Pokopali\u0161\u010da vrstnih grobov so bila nova srednjeve\u0161ka pogrebna praksa, ki je narekovala pokopavanje pokojnikov v vrstah, pogosto z grobnimi pridatki, kot so obla\u010dila, nakit ali oro\u017eje. Ta pokopali\u0161\u010da so bila posejana po nekdanji rimski meji od Nizozemske do Mad\u017earske,” je pojasnil \u0161e eden od avtorjev \u0161tudije, populacijski genetik Jens Bl\u00f6cher.<\/p>\n

Rimske oblasti so vzpostavile voja\u0161ke postojanke, ki naj bi na germanski meji imperij varovale pred vpadi in du\u0161ile morebitne nemire med prebivalstvom; nekatere od njih so se razrasle v velika naselja in pozneje v mesta. Tako genezo imajo, denimo, dana\u0161nji Mainz, Regensburg, Trier in K\u00f6ln \u2013 mesta v radiju grobi\u0161\u010d, ki so jih znanstveniki upo\u0161tevali v novi \u0161tudiji.<\/p>\n

Genomi so razkrili velike demografske spremembe, ki se ujemajo z razpadom rimskih dr\u017eavnih struktur v poznem 5. stoletju. Izkazalo se je, da so se \u017ee v poznih letih zatona imperija priseljevali ljudje iz severne Evrope, ki pa so nato \u017eiveli lo\u010deno od splo\u0161ne “rimske” populacije; \u0161tevilni med njimi so se pre\u017eivljali kot poljski delavci. Takrat so tudi tujci lahko dobili v last zemljo, a so obstajale dolo\u010dene omejitve, \u0161e posebej ko je \u0161lo za poroke z Rimljani. “Tam so \u017eiveli \u017ee ve\u010d generacij, poro\u010dali pa so se izklju\u010dno znotraj svoje skupine in tako ohranjali svojo severnja\u0161ko gensko dedi\u0161\u010dino,” je povzel Burger.<\/p>\n

Rimsko voja\u0161ko in civilno prebivalstvo je bilo po genetski plati precej raznoliko, sestavljeno iz genetskih porekel iz razli\u010dnih koti\u010dkov imperija. Kot celota so bili genetsko druga\u010dni od tujcev, ki so na njihovo ozemlje kapljali iz severne Evrope, pa tudi z Balkana, iz Britanije in celo Azije.<\/p>\n

Genomi pri\u010dajo o porokah in mirni integraciji teh skupin prebivalstva po padcu imperija, kar je bila osnova za nastanek nove, zgodnjesrednjeve\u0161ke dru\u017ebe.<\/p>\n

“\u010ceprav zaznavamo premikanje ljudi od severa proti jugu \u010dez nekdanjo imperialno mejo, se je ve\u010dji del teh migracij zgodil \u017ee ve\u010d generacij pred dokon\u010dnim zatonom cesarstva,” je pojasnil Burger.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Mo\u017eak
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMo\u017eak v opravi rimskega vojaka na vratih (Porta Nigra) mestnega obzidja v dana\u0161njem Trieru. Foto: Reuters<\/p>\n

\u017de dolgo pred strmoglavljenjem Romula Avgusta se je rimski imperij razdelil na vzhodni in zahodni del. Zahodno rimsko cesarstvo se je po dalj\u0161em obdobju nestabilnosti in voja\u0161kih porazov razkrojilo, Vzhodno rimsko cesarstvo (pozneje: Bizantinsko cesarstvo) pa si je za sredi\u0161\u010de izbralo Konstantinopel (dana\u0161nji Carigrad) in prosperiralo.<\/p>\n

Pokojniki, ki jih je nova \u0161tudija preu\u010devala, so imeli povpre\u010dno \u017eivljenjsko dobo 40 (za \u017eenske) oz. 43 let (za mo\u0161ke). Smrtnost otrok je bila izjemno visoka, okrog \u010detrtina otrok pa je do desetega leta izgubila \u017ee vsaj enega star\u0161a. Kr\u0161\u010danstvo je bilo takrat \u017ee uradna dr\u017eavna vera in genomi pri\u010dajo, da so bile dru\u017eine monogamne enote. Vdove se po mo\u017eevi smrti niso poro\u010dile s kakim drugim \u010dlanom njegove dru\u017eine, izogibali pa so se tudi porokam bli\u017enjih sorodnikov, na primer med bratranci in sestri\u010dnami. “Vse to je odraz kr\u0161\u010danskih norm pozne antike,” je \u0161e povedal Burger.<\/p>\n

V stoletjih po padcu imperija so se s severa v regijo priselili \u0161e novi ljudje: okrog sedmega stoletja se med prebivalstvom pojavi nov genetski profil, ki je “zelo podoben genetskemu profilu dana\u0161njih prebivalcev osrednje Evrope”.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Raziskovalka v dr\u017eavni antropolo\u0161ki zbirki v M\u00fcnchnu preu\u010duje okostje \u017eenske, ki je \u017eivela med l. 510 in 560…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":76762,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[7551,23842,59,61,62,37,58,60,38,23841],"class_list":["post-76761","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-genetika","tag-nature","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zahodno-rimsko-cesarstvo"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116501022228832127","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76761","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=76761"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76761\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/76762"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=76761"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=76761"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=76761"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}