![\"Neven](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/2831713.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\nPredlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je na prvi pogled videti kot trezen odgovor na gospodarsko upo\u010dasnjevanje, visoke dav\u010dne obremenitve in socialne pritiske. Govori v jeziku konkuren\u010dnosti, razvoja, investicij in nujnosti ukrepanja.<\/p>\n
Vse je na svojem mestu: nekaj grafov, nekaj opozoril o padanju rasti, nekaj tabel o podra\u017eitvah, nekaj stavkov o preobremenjenem gospodarstvu. Bralec dobi ob\u010dutek, da bere dokument, ki ve, kje smo, zakaj zaostajamo in kam moramo iti. Toda ta vtis zdr\u017ei le do prvega resnega vpra\u0161anja: kaj natanko v tem zakonu sploh pomeni razvoj?<\/p>\n
<\/p>\n
Neven Borak. FOTO: Matej Dru\u017enik<\/p>\n
Odgovor je presenetljivo skromen. Razvoj je implicitno definiran kot manj davkov, manj prispevkov, manj regulacije in ve\u010d fleksibilnosti. \u010ce razbremenimo delo, kapital in podjetni\u0161ko pobudo, bo gospodarstvo samo na\u0161lo pravo smer. To ni razvoj kot zavestna preobrazba gospodarske strukture, ampak razvoj kot pri\u010dakovana posledica dav\u010dne diete.<\/p>\n
Dr\u017eava naj bi k razvoju pripomogla predvsem tako, da se umakne. Njena vloga ni, da izbira prednostne panoge, podpira tehnolo\u0161ki preboj, organizira prehod v vi\u0161jo dodano vrednost ali gradi razvojne koalicije med znanostjo, podjetji in javnim sektorjem. Njena naloga je predvsem negativna: da odstrani ovire.<\/p>\n
To je star in prepoznaven teoreti\u010dni svet. V ozadju je neoklasi\u010dna ekonomika, \u0161e natan\u010dneje ekonomika ponudbe, ki verjame, da trg v osnovi ve, kaj dela, in da je najve\u010dji problem gospodarstva praviloma v tem, da dr\u017eava pobere preve\u010d, zapleta preve\u010d in usmerja preve\u010d.<\/p>\n
V tej logiki razvoj ne potrebuje strategije, ampak spodbudno okolje. In spodbudno okolje je po definiciji tisto, v katerem je dav\u010dno breme ni\u017eje. To je skoraj \u010dista slovenska razli\u010dica stare zgodbe o enotni dav\u010dni stopnji: poenostavimo, razbremenimo, sprostimo, pa bo rast pri\u0161la sama. Razlika je predvsem v embala\u017ei. Tisto, kar je bilo neko\u010d ponujeno frontalno, je zdaj razporejeno po razli\u010dnih \u010dlenih, izjemah, kapicah, olaj\u0161avah in za\u010dasnih ukrepih. Idejno jedro pa ostaja isto.<\/p>\n
Gospodarstvo ne obstaja brez dr\u017eave, pravo ne obstaja brez javne oblasti, trg ne deluje brez institucij, podjetni\u0161tvo ne uspeva brez izobra\u017eenih ljudi, infrastrukture, zdravja, pravne varnosti in vsaj minimalne dru\u017ebene kohezije. Vse to ni luksuz, ki ga lahko pri\u017eigamo in uga\u0161amo glede na fiskalno modno sezono.<\/p>\n
Prva logi\u010dna past: iluzija, da se ni\u010d drugega ne spremeni<\/p>\n
Predlagatelji ravnajo, kot da velja ceteris paribus \u2013 ob vseh drugih nespremenjenih pogojih. Zni\u017eamo davke, cene ostanejo iste. Zni\u017eamo prispevke, obrestne mere ostanejo iste. Spustimo upokojence na trg dela, pla\u010de mladih ostanejo iste.<\/p>\n
Toda ceteris paribus v realni ekonomiji ne obstaja. To je koristen miselni pripomo\u010dek za prvi letnik, ne pa temelj za zakon, ki odpira pol milijarde evrov primanjkljaja. Ko zni\u017eate davke, se spremenijo relativne cene. Ko sprostite trg dela, se spremenijo pogajalska razmerja. Ko zmanj\u0161ate prora\u010dunske prihodke, se spremenijo javne storitve. In vse te spremembe vplivajo nazaj na tisto rast, ki naj bi jo spodbudili.<\/p>\n
Ceteris paribus ni detajl. Je iluzija, ki omogo\u010da, da politiki prodajajo preproste re\u0161itve za kompleksne probleme. In ta zakon \u017eivi od te iluzije.<\/p>\n
Druga logi\u010dna past: kar velja za enega, ne velja za vse<\/p>\n
Tu pa pridemo do jedra absurdnosti. Predlagatelji gledajo na posameznega visoko pla\u010danega in\u017eenirja in si re\u010dejo: \u010de njemu zni\u017eamo prispevke, bo ta ostal v Sloveniji in ve\u010d investiral. \u010ce to storimo za vse visoko pla\u010dane, bo investicij \u0161e ve\u010d.<\/p>\n
To je klasi\u010dna zmota kompozicije (zmota prenosa lastnosti iz dela na celoto). Kar velja za del, ne velja nujno za celoto.<\/p>\n
Poglejmo, zakaj. \u010ce enemu direktorju zni\u017eamo prispevke, ta res dobi ve\u010d denarja. \u010ce vsem direktorjem zni\u017eamo prispevke, dr\u017eava izgubi 140 milijonov evrov prihodkov. S tem denarjem se niso financirale samo administracija, ampak tudi ceste, po katerih direktorji vozijo v slu\u017ebo; subvencije, ki jih njegovo podjetje dobi, ker mu da na razpolago elektri\u010dni avtomobil, \u0161ole, v katere hodijo njihovi otroci; zdravstvo, ki ga koristijo oni in njihovi delavci. Ko teh storitev zmanjka, se produktivnost ne pove\u010da \u2013 zmanj\u0161a se.<\/p>\n
Zmota kompozicije ni akademska muha. Je vzrok, zakaj so velike depresije mo\u017ene. In je vzrok, zakaj ta zakon ne bo povzro\u010dil razvoja, ampak prora\u010dunski zlom, oble\u010den v lepe besede.<\/p>\n
Ko razvoj zamenjamo z dohodkovno selekcijo<\/p>\n
Najbolj poveden del tega manka je tako imenovana razvojna kapica. \u017de izraz je zanimiv: razvojna. \u010clovek bi pri\u010dakoval, da bo povezana z razvojnimi dejavnostmi, z in\u017eenirji v raziskavah in razvoju, s podjetji, ki vlagajo v prebojne tehnologije, z dejavnostmi, ki dokazljivo pove\u010dujejo produktivnost ali izvozno sposobnost dr\u017eave. Toda ne. Razvojna kapica v resnici ne lo\u010di po dejavnosti, tehnologiji, panogi ali razvojni funkciji. Lo\u010di po vi\u0161ini dohodka. In to je bistvo. Tu ni mogo\u010de ube\u017eati neprijetni, a precej povedni podrobnosti: v klub ljubiteljev razvojne kapice sodijo tudi poslanci.<\/p>\n
Zakon nam v praksi sporo\u010da, da je prispevek k razvoju merjen predvsem s tem, koliko kdo zaslu\u017ei. In\u017eenir v tehnolo\u0161kem podjetju, poslanec, soboslikar, estradnik, svetovalec, administrativni pitanec na vrhu dr\u017eavnega podjetja ali holdinga, funkcionar ali dobro pla\u010dan poklicni posameznik so v tej logiki razvojno primerljivi, ker jih povezuje isto merilo: dohodkovni polo\u017eaj.<\/p>\n
To je velik konceptualni zdrs. Razvoj ni ve\u010d opredeljen kot sprememba gospodarske strukture, izbolj\u0161anje blaginje prebivalstva, ampak kot razbremenitev dolo\u010denih dohodkovnih slojev. Namesto razvojne politike dobimo politiko dohodkovne selekcije.<\/p>\n
Namesto da bi dr\u017eava rekla: to so panoge, v katerih \u017eelimo vi\u0161jo dodano vrednost, to so tehnologije, v katerih \u017eelimo preboj, to so kompetence, ki jih moramo zadr\u017eati in privabiti, re\u010de nekaj precej bolj splo\u0161nega in hkrati precej bolj politi\u010dno uporabnega \u2013 tisti z vi\u0161jimi dohodki so preobremenjeni in jih je treba razbremeniti. Namesto industrijske politike, dav\u010dna reforma. To je precej la\u017eje prodati kot resno razvojno politiko, ker od dr\u017eave zahteva manj znanja, manj odgovornosti in manj izbire.<\/p>\n
Tu nastopi tista subtilna, a precej zoprna logi\u010dna zanka. Isti ljudje, ki trdijo, da je treba razbremeniti \u00bbproduktivne\u00ab in \u00bbrazvojne\u00ab kadre, so hkrati tisti, ki odlo\u010dajo o tem, kdo je produktiven in razvojen. In \u2013 glej ga zlomka \u2013 sami sebe uvrstijo v ta razred. To ni korupcija. To je zakonodajna samopostre\u017eba, neoklasi\u010dne ekonomske teorije, zavite v neoliberalno ideologijo.<\/p>\n
Zmota sestave dobi \u0161e dodatno razse\u017enost: kar velja za poslance (\u010de njim zni\u017eamo prispevke, bodo bolje delali), bi moralo veljati za vse visoko pla\u010dane. A poslancev je le 90. Njihov prispevek k BDP je posreden, da ne re\u010demo simboli\u010den. Njihova \u00bbproduktivnost\u00ab se meri v sprejetih zakonih, ne v proizvedenih avtomobilih. In vendar so v istem ko\u0161u kot in\u017eenirji, raziskovalci in programerji.<\/p>\n
Seveda nih\u010de ne predlaga, da bi poslancem prepovedali u\u017eivati ugodnosti, ki jih sprejmejo zase. Ampak \u010de smo \u017ee pri razvoju \u2013 ali ni razvojna politika tista, ki postavlja pravila za vse, vklju\u010dno s tistimi, ki jih pi\u0161ejo? Ko poslanec predlaga razvojno kapico, bi ga moralo vsaj za trenutek zbosti v srcu vpra\u0161anje: Ali to delam zase ali za dr\u017eavo?<\/p>\n
Odgovor prepu\u0161\u010damo bralcu. In njegovemu ob\u010dutku za ironijo.<\/p>\n
Socialna struktura: kdo dobi, kdo izgubi?<\/p>\n
\u010ce pogledamo socialno strukturo u\u010dinkov, se slika \u0161e bolj izostri. Zakon relativno koristi vi\u0161jim dohodkovnim skupinam, normiranim podjetnikom, lastnikom premo\u017eenja in vsem, ki delujejo v fleksibilnej\u0161ih oblikah dela ali so od njih odvisni. Na drugi strani pa pomeni tudi velik padec javnofinan\u010dnih prihodkov, kar sam dokument priznava v oceni finan\u010dnih posledic.<\/p>\n
To ne pomeni le manj denarja v abstraktnem prora\u010dunu. Pomeni manj prostora za zdravstvo, \u0161olstvo, raziskave, infrastrukturo in vse tisto, brez \u010desar ni moderne produktivne ekonomije. Z drugimi besedami: zakon krepi individualizirane tr\u017ene akterje in hkrati slabi institucije, ki omogo\u010dajo reprodukcijo znanja, socialne stabilnosti in dolgoro\u010dnega razvoja. To ni razvojna nevtralnost. To je zelo dolo\u010den dru\u017ebeni izbor.<\/p>\n
In zmota sestavljanja udari \u0161e enkrat: kar je dobro za posameznega visoko pla\u010danega (ve\u010d denarja v \u017eepu), je lahko slabo za vse visoko pla\u010dane skupaj (ko jim javne storitve propadejo). Tega predlagatelji ne vidijo. Ali pa no\u010dejo videti.<\/p>\n
Vse naenkrat, da se ne vidi, kaj je kaj<\/p>\n
Toda zakon racionalizira \u0161e nekaj drugega: ne le davke, ampak tudi pravo. Ker je omnibus zakon, racionalizira zakonodajo samo tako, da jo zlo\u017ei v velik paket raznovrstnih ukrepov, od dohodnine, DDV, prispevkov in normirancev do dolgotrajne oskrbe, zdravstva, gostinstva in trga dela. To je prava zakonodajna ekonomika obsega. \u010ce \u017ee spreminjamo vse, zakaj ne bi spreminjali vsega naenkrat? Omnibus zakon je v tem pogledu racionalizacija prava po logiki hipermarketa: vse na enem mestu, za vsakogar nekaj, preglednost pa prepustimo poznej\u0161im razlagalcem. V ko\u0161arico, v kateri je nekaj dobrega, podtakne\u0161 nekaj nevarnega. Politi\u010dna aplikacija paketne prodaje.<\/p>\n
Prav zato se lahko vpra\u0161amo, ali niso predlagatelji ostali na polovici poti. \u010ce je ta tehnika tako priro\u010dna, zakaj v isti paket ne bi vklju\u010dili \u0161e stanovanjske politike, sodne reforme, ureditve vrtcev, dr\u017eavnih proslav in morda kak\u0161nega poglavja o prometni varnosti? \u010ce je smisel v tem, da pod eno oznako \u00bbrazvoj\u00ab spravimo \u010dim \u0161ir\u0161i nabor ukrepov, je treba priznati, da je mo\u017enosti skoraj neskon\u010dno. Omnibus je po definiciji zakonodajna oblika, ki vedno pu\u0161\u010da vtis, da bi vanjo lahko stla\u010dili \u0161e kaj. Prav zato je za izvr\u0161ilno in poslansko politiko tako privla\u010dna: ne zahteva jasne hierarhije ciljev, ampak le dovolj \u0161irok naslov. Razvoj je za to skoraj idealna beseda. Kdo pa bi bil proti razvoju?<\/p>\n
Ko gospodarstvo in akademiki dajo resnej\u0161o definicijo razvoja<\/p>\n
Kontrast z dokumentom Gospodarske zbornice Made in Slovenia 2035 je zato skoraj brutalen. Program GZS ni politi\u010dno nevtralen, dale\u010d od tega, vendar ima nekaj, \u010desar interventnemu zakonu o\u010ditno primanjkuje: predstavo o gospodarski strukturi. Razvoj ni prepu\u0161\u010den splo\u0161ni dav\u010dni klimi, ampak je opredeljen po sektorjih, tehnologijah, investicijah in \u010dasovnici. Dokument navaja klju\u010dna podro\u010dja \u2013 elektroindustrijo, trajnostno mobilnost, farmacijo in biotehnologijo, logistiko in gradbeni\u0161tvo, materiale in kro\u017eno gospodarstvo, kmetijstvo in \u017eivilsko industrijo, lesno panogo ter IKT \u2013 ter pri vsakem posebej govori o izzivih, vlaganjih, kadru, tehnolo\u0161kih usmeritvah in virih financiranja.<\/p>\n
To je povsem druga raven mi\u0161ljenja. Tam razvoj pomeni prestrukturiranje, ne zgolj razbremenitev. Pomeni izbiro, ne avtomatizma. Pomeni tudi aktivno dr\u017eavo: financiranje, podporne institucije, raziskovalne kapacitete, infrastrukturo, povezovanje znanosti in industrije. GZS, ki bi jo kdo stereotipno pri\u010dakoval kot glas preprostega \u00bbmanj davkov\u00ab, kar sicer pogosto tudi je, vendar v resnici daje precej kompleksnej\u0161o sliko. Dav\u010dna razbremenitev je zanjo le del celote, ne pa nadomestek za razvojno strategijo. Prav v tem je ironija sedanjega trenutka: zakon je idejno bolj primitiven od programa tistih, v imenu katerih naj bi delno govoril.<\/p>\n
Brutalen je tudi kontrast med programom gospodarske zbornice in predsednikom Sveta za razvoj na SAZU, ki je zapisal, da \u00bbdr\u017eava stoji na razpotju: ali bomo sledili programu ‘Made in Slovenia 2035’, ki razvoj temelji na proizvodnji in izvozni konkuren\u010dnosti, ali pa bomo sprejeli vizijo, ki temelji na ‘na raziskavah temelje\u010dih inovacijah’ \u2013 torej na sposobnosti, da novo znanstveno znanje pretvorimo v tehnolo\u0161ke preboje in visoko dodano vrednost\u00ab ter ponudil program, natan\u010dneje slogan \u00bbInvented in Slovenia\u00ab, spremembo identitete majhne dr\u017eave, ki se ne more razvijati s cenovno konkuren\u010dnostjo, ampak z dvigom vsebine znanja v svojih izdelkih, tehnologijah in storitvah.<\/p>\n
Torej imamo trenutno vsaj tri konkuren\u010dne poglede na to, kak\u0161na naj bi bila \u00bbSlovenija, moja de\u017eela\u00ab, \u010de se vrnem k slavnemu sloganu Studia marketing iz osemdesetih prej\u0161njega stoletja. Razprave pa nobene.<\/p>\n
Zakaj se ustaviti na polovici poti?<\/p>\n
To nas privede do skoraj komi\u010dnega vpra\u0161anja. \u010ce je osnovna teza zakona pravilna \u2013 da ve\u010d razvoja dobimo predvsem tako, da manj obdav\u010dujemo \u2013 zakaj bi se sploh ustavili? Zakaj ne bi \u0161li do konca in davke preprosto odpravili? Zakaj bi se mu\u010dili z razvojnimi kapicami, diferenciranimi stopnjami, posebnostmi za normirance, zni\u017eanimi stopnjami DDV in vsemi temi polovi\u010dnimi re\u0161itvami?<\/p>\n
\u010ce je davek po definiciji ovira, je idealen razvojni model dru\u017eba brez davkov. Pla\u010da bi bila v celoti neto, podjetnik bi dr\u017eavi pokazal le \u0161e dober dan, prora\u010dun pa bi bil lep spomin na obdobje, ko smo verjeli v kolektivne institucije. Ceste bi se verjetno financirale s prostovoljnimi prispevki voznikov, bolni\u0161nice s hvale\u017enostjo pacientov, univerze z neposrednim navdu\u0161enjem nad znanjem, raziskave pa s tr\u017enim optimizmom. Policija bi bila morda v naro\u010dni\u0161kem paketu, gasilci v premium razli\u010dici, sodstvo pa zvestobni program za redne uporabnike. O financiranju poslancev pa naj razmisli vsak bralec.<\/p>\n
Seveda je tak\u0161na slika absurdna. A prav absurd poka\u017ee mejo osnovne ideje. Gospodarstvo ne obstaja brez dr\u017eave, pravo ne obstaja brez javne oblasti, trg ne deluje brez institucij, podjetni\u0161tvo ne uspeva brez izobra\u017eenih ljudi, infrastrukture, zdravja, pravne varnosti in vsaj minimalne dru\u017ebene kohezije. Vse to ni luksuz, ki ga lahko pri\u017eigamo in uga\u0161amo glede na fiskalno modno sezono. To so pogoji delovanja sodobne ekonomije. Zato ni dovolj re\u010di, da je treba gospodarstvo razbremeniti. Vpra\u0161ati se je treba, \u010desa ga razbremenjujemo in s \u010dim bomo nadomestili tisto, kar s tem slabimo.<\/p>\n
In tu ceteris paribus spet odpove. Predlagatelji predpostavljajo, da se ob zni\u017eanju davkov ni\u010d drugega ne spremeni. A spremeni se vse: cene, obrestne mere, pri\u010dakovanja, kakovost javnih storitev. In te spremembe udarijo nazaj na tisto rast, ki naj bi jo spodbudili.<\/p>\n
Razvoj, ki si ga zakon ni drznil misliti<\/p>\n
Tu predlagani zakon spet ostane brez odgovora. Njegovi posamezni ukrepi so lahko za dolo\u010dene skupine smiselni, nekateri celo razumni. Problem ni v tem, da bi bil vsak \u010dlen nujno napa\u010den. Problem je, da celota nima resne razvojne filozofije, razen zelo stare in zelo poenostavljene vere v to, da manj dr\u017eave samodejno pomeni ve\u010d razvoja. In ta vera po\u010diva na dveh logi\u010dnih peskih: na iluziji ceteris paribus in na zmoti sestavljanja. Na tej to\u010dki ga \u00bbMade in Slovenia\u00ab in \u00bbInvented in Slovenia\u00ab deklasirata v najni\u017eji kakovostni razred. \u0160kartirata.<\/p>\n
Zmota sestave nas u\u010di, da kar velja za enega, ne velja za vse. Ceteris paribus nas u\u010di, da se v realnem svetu vedno spremeni \u0161e kaj drugega. Zakon prezre oboje. Zato ni strategija. Je upanje, da bo trg opravil delo, ki ga politika no\u010de ali ne zna opraviti sama.<\/p>\n
\u010ce povzamemo brez olep\u0161av: ta zakon ni razvojni zakon v mo\u010dnem pomenu besede. Je omnibus paket fiskalnih in socialnih posegov, ki razvoj ena\u010di z razbremenitvijo, visoke dohodke z razvojno funkcijo, fleksibilnost s produktivnostjo in \u0161irok zakonodajni paket z u\u010dinkovitostjo.<\/p>\n
Njegova prava novost ni v izvirnosti, ampak v tem, da stare ideje ekonomike ponudbe in enotne dav\u010dne stopnje vra\u010da v nekoliko modernej\u0161i, administrativno bolj iznajdljivi obliki. V \u010dasu, ko celo program GZS ponuja bolj strukturirano predstavo o prihodnji gospodarski podobi dr\u017eave, je to presenetljivo malo. In precej povedno.<\/p>\n
Najve\u010dji problem tega zakona namre\u010d ni, da je preoster ali preblag, preve\u010d levi ali preve\u010d desni. Njegov najve\u010dji problem je, da o razvoju govori, ne da bi si ga drznil misliti. In ko ne misli\u0161 razvoja, dobi\u0161 dav\u010dno olaj\u0161avo, imenovano razvojna kapica. Kar je \u2013 \u010de pogledamo brez diplomacije \u2013 predvsem dobra \u0161ala. \u017dal ne gre za \u0161alo. Gre za zakon. Za zakon, ki nam sporo\u010da, da je razvoj dohodkovni razred.<\/p>\n
Bralec, ki je pri\u0161el do tu, si zaslu\u017ei vedeti \u0161e to: dve logi\u010dni napaki, ki ju zakon po\u010dne \u2013 iluzija ceteris paribus in zmota kompozicije \u2013 nista drobna detajla. Sta razlog, zakaj podobni zakoni po svetu praviloma ne prinesejo obljubljene rasti, ampak prora\u010dunske primanjkljaje in ve\u010djo neenakost. Teorija in praksa jih poznata \u017ee desetletja. Predlagatelji se delajo, da ne.<\/p>\n
***<\/p>\n
Ddr. Neven Borak, ekonomist in zgodovinar. Prispevek je mnenje avtorja in ne izra\u017ea nujno stali\u0161\u010da uredni\u0161tva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je na prvi pogled videti kot trezen odgovor na gospodarsko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":76805,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[2476,10920,173,1410,32,4765,35,31,34,36,2461,37,38,19538,33,3676,1306,1123],"class_list":{"0":"post-76804","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-davki","9":"tag-ekonomija","10":"tag-gospodarstvo","11":"tag-gostujoce-pero","12":"tag-headlines","13":"tag-javne-finance","14":"tag-najpomembnejse-novice","15":"tag-news","16":"tag-novice","17":"tag-osrednje-novice","18":"tag-razvoj","19":"tag-slovene","20":"tag-slovenscina","21":"tag-socialna-kapica","22":"tag-top-stories","23":"tag-trg-dela","24":"tag-vlada","25":"tag-zakon"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116501238637026209","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76804","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=76804"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76804\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/76805"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=76804"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=76804"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=76804"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}