Poletje 2026 v Evropi bo po napovedih zaznamovalo izrazito prepletanje oceanskega in atmosferskega vpliva. Najnovej\u0161e analize ka\u017eejo, da se globalni vremenski pojav El Ni\u00f1o razvija hitreje in mo\u010dneje, kot je bilo sprva pri\u010dakovano, kar bo imelo neposredne posledice tudi za vreme na stari celini.<\/p>\n
Meteorolo\u0161ki portal Severe Weather Europe opozarja, da podvodne temperaturne anomalije v Tihem oceanu \u017ee ka\u017eejo znake krepitve, ki bi lahko v drugi polovici leta prerasla v tako imenovani \u201csuper El Ni\u00f1o\u201d \u2013 pojav, ki praviloma prina\u0161a izrazite spremembe v globalnih vremenskih vzorcih.<\/p>\n
Prehod v El Ni\u00f1o spreminja globalno vremensko sliko<\/p>\n
V ozadju leto\u0161njega poletja je ENSO sistem (El Ni\u00f1o \u2013 ju\u017eno nihanje), ki dolo\u010da izmenjavanje toplih in hladnih faz v ekvatorialnem Tihem oceanu. Po ve\u010dletnem obdobju vpliva La Ni\u00f1e se hladne anomalije hitro umikajo, nadome\u0161\u010dajo pa jih tople, kar pomeni prehod v novo fazo.<\/p>\n
Ta proces dodatno pospe\u0161uje mo\u010dan oceanski Kelvinov val, ki v globinah oceana prena\u0161a toploto proti povr\u0161ju. Ko se ta toplota sprosti v atmosfero, se spremeni tudi globalno kro\u017eenje zraka, kar vpliva na vremenske vzorce po vsem svetu.<\/p>\n
Zgodovina ka\u017ee, da lahko mo\u010dni El Ni\u00f1o dogodki trajajo ve\u010d kot eno sezono in imajo dolgoro\u010dne posledice \u2013 primer iz leta 2015 je prinesel ekstremne temperaturne in padavinske odklone na ve\u010d celinah.<\/p>\n
Evropa: nadpovpre\u010dne temperature in razlike v padavinah<\/p>\n
Sezonski modeli Evropskega centra za srednjero\u010dne vremenske napovedi (ECMWF) za poletje 2026 napovedujejo nadpovpre\u010dne temperature za ve\u010dji del Evrope. Najizrazitej\u0161i pas toplega zraka naj bi se raztezal od juga prek srednje Evrope proti severu.<\/p>\n
Vzrok je napovedano obmo\u010dje nizkega zra\u010dnega tlaka nad zahodnim delom celine, ki spodbuja dotok toplega zraka z juga in zahoda.<\/p>\n
Padavinski vzorec bo neenakomeren. Nadpovpre\u010dne koli\u010dine padavin se pri\u010dakujejo v ju\u017eni, jugovzhodni in vzhodni Evropi ter na skrajnem severu. Nasprotno pa naj bi severozahodni in osrednji del celine bele\u017eila manj padavin.<\/p>\n
Ta kombinacija vi\u0161jih temperatur in podpovpre\u010dnih padavin pove\u010duje tveganje za su\u0161o predvsem v srednji Evropi.<\/p>\n
Podobno sliko ka\u017ee tudi britanski model<\/p>\n
Napoved britanskega meteorolo\u0161kega urada (UKMO) potrjuje podoben scenarij. Tudi ta model izpostavlja vpliv nizkega zra\u010dnega tlaka nad severnim Atlantikom, ki nad Evropo spodbuja ju\u017ene zra\u010dne tokove in dvig temperatur.<\/p>\n
Padavine ostajajo razporejene podobno kot pri ECMWF \u2013 ve\u010d jih bo na jugu in severu, medtem ko bo osrednji del Evrope ostal bli\u017eje normalnim ali podpovpre\u010dnim vrednostim.<\/p>\n
Vpliv El Ni\u00f1a bo klju\u010den<\/p>\n
Oba modela ka\u017eeta jasno: leto\u0161nje poletje bo v veliki meri odvisno od razvoja El Ni\u00f1a. \u010ce se napovedi o njegovi krepitvi uresni\u010dijo, lahko Evropa pri\u010dakuje toplej\u0161e poletje z ve\u010d vremenskimi ekstremi in ve\u010djo verjetnostjo su\u0161nih razmer v delu celine.<\/p>\n
Povezani \u010dlanki: <\/p>\n
Navigacija prispevka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Poletje 2026 v Evropi bo po napovedih zaznamovalo izrazito prepletanje oceanskega in atmosferskega vpliva. Najnovej\u0161e analize ka\u017eejo, da…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1375,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[65,66,7187,37,38,1146,374,1105],"class_list":{"0":"post-76823","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-europe","9":"tag-evropa","10":"tag-poletje","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenscina","13":"tag-susa","14":"tag-vreme","15":"tag-vrocina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116501372148472424","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76823","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=76823"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76823\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1375"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=76823"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=76823"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=76823"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}