{"id":76851,"date":"2026-05-01T21:59:16","date_gmt":"2026-05-01T21:59:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/76851\/"},"modified":"2026-05-01T21:59:16","modified_gmt":"2026-05-01T21:59:16","slug":"umrl-je-postmodernist-georg-baselitz-ki-je-nemsko-povojno-umetnost-postavil-na-glavo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/76851\/","title":{"rendered":"Umrl je postmodernist Georg Baselitz, ki je nem\u0161ko povojno umetnost postavil na glavo"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Georg
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGeorg Baselitz, ki se je sicer rodil kot Hans-Georg Kern, a se je preimenoval na \u010dast svojega vzhodnonem\u0161kega rojstnega mesta, v o\u010deh severnoameri\u0161ke kritike velja za neoekspresionista, na stari celini pa predvsem za postmodernista. Foto: EPA<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Baselitzevi
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tBaselitzevi portreti izstopajo po tem, da umetnik svoj motiv pogosto postavi na glavo in tako subjekt osvobodi njegove vnaprej dolo\u010dene vsebine. Foto: EPA<\/p>\n

Umetnikovo smrt so potrdili v galeriji Ropac, s katero je dolga leta sodeloval. “Georg Baselitz, ki je mo\u010dno vplival na svoje sodobnike in umetnike za njim, je umrl mirno,” so sporo\u010dili.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Hans-Georg Bruno Kern, rojen leta 1938 v Deutschbaselitzu blizu Dresdna, je leta 1961 prevzel psevdonim Georg Baselitz, na \u010dast svojega vzhodnonem\u0161kega rojstnega kraja. Umetnikova najzgodnej\u0161a leta je najprej zaznamovala realnost nacisti\u010dne Nem\u010dije, nato pa ideolo\u0161ka prevzgoja pod sovjetskim komunizmom. Za seboj pu\u0161\u010da opus, ki se razteza \u010dez \u0161est desetletij.<\/p>\n

Poru\u0161en svet kot temelj umetni\u0161ke filozofije
Dresdenska akademija ga je pri sedemnajstih letih zavrnila; nato se je uspel vpisati na likovno akademijo v Vzhodnem Berlinu, a so ga po dveh semestrih na\u010devljali zaradi domnevne “dru\u017ebenopoliti\u010dne nezrelosti”. Sam je pozneje o tem obdobju izjavil: “Bil sem neumen. Neizobra\u017een, ampak upornik.” Prav ta uporni\u0161ki duh, ki so ga oblikovali “poru\u0161en red, poru\u0161ena pokrajina, uni\u010den narod, uni\u010dena dru\u017eba”, kot je to pozneje opisal, je postal temelj Baselitzeve umetni\u0161ke filozofije, ki je narekovala “preizpra\u0161evanje vsega”.<\/p>\n

Po tej epizodi se je preselil v Zahodni Berlin, kjer je dokon\u010dal \u0161olanje in se posvetil umetni\u0161kemu modernizmu, ki ga je do\u017eivel kot “nenaden vdih kisika”. Najprej so ga privla\u010dila dela ameri\u0161kih abstraktnih ekspresionistov, kakr\u0161en je bil Jackson Pollock, nato pa se je namerno obrnil k nem\u0161ki umetni\u0161ki tradiciji ter inkorporiral ekspresionizem in ljudsko motiviko, ki je prej veljala za “grdo” in “degenerirano”. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Georg
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGeorg Baselitz, Pode\u017eelski realizem, shema in ilustracija, 1968, olje na platnu, 130,5 x 163 cm. Foto: Estel\/Klut Foto: \u00a9 Georg Baselitz, 2023, Albertinum<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Utrinek
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tUtrinek z razstave Baselitzevih skulptur v londonski galeriji Serpentine South leta 2023. Foto: EPA<\/p>\n

Njegova dela, med njimi tista, prepletena s travmami nem\u0161ke zgodovine, so danes v nekaterih najpresti\u017enej\u0161ih javnih zbirkah. Slavna je serija Heroji iz \u0161estdesetih let, ki upodablja potol\u010dene like, prej komaj pre\u017eivele pojave kot pa ponosne zmagovalce. <\/p>\n

Afera, ki mu je prinesla prepoznavnost
Njegova kariera je vzcvetela v za\u010detku \u0161estdesetih, ko je njegov avtoportret, Die gro\u00dfe Nacht im Eimer (Velika no\u010d v vedru), ki je prikazoval de\u010dka, ki se samozadovoljuje, spro\u017eil policijsko raziskavo. Leta 1963 je odkril grafi\u010dne tehnike, ki so mu, v nasprotju s slikami v velikih formatih, omogo\u010dale upodabljanje \u010dlove\u0161kih glav, \u017eivali in pokrajin na intimnej\u0161i na\u010din.<\/p>\n

S svojimi “na glavo obrnjenimi slikami” je bil poznan po vsem svetu. Ni \u0161lo za to, da bi dokon\u010dane slike postavil na glavo, pa\u010d pa jih je \u017ee zasnoval in slikal na ta na\u010din. Ta tehnika, ki jo lepo ponazorita denimo deli Gozd, postavljen na glavo in \u010clovek pri drevesu, predstavlja namerno disrupcijo ustaljenega na\u010dina slikanja in gledalca prisili, da stopi v stik s formalnimi elementi dela \u2013 z barvami, kompozicijo, razmerji. “Predmet, naslikan narobe, je primeren za slikanje, ker je neprimeren kot objekt,” je pojasnil.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Umetnik ni odgovoren nikomur. Njegova socialna vloga je asocialna … Njegova edina odgovornost je v odnosu do lastnega dela.” Foto: EPA<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Baselitz
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tBaselitz je ustvarjal tudi v zrelih letih, na koncu iz invalidskega vozi\u010dka. Pri 87 letih je za \u0161panski \u010dasnik El Pais izjavil: “V moji situaciji bi bilo smotrno skleniti, da se bom dr\u017eal majhnih formatov. Ampak seveda nikoli ne naredim tega, kar bi bilo najbolj smotrno.” Foto: EPA<\/p>\n

“Vse sem moral postaviti pod vpra\u0161aj”
Baselitz je o sebi neko\u010d izjavil, da slika podobe, ki niso \u0161e nikoli obstajale, in da izkopava, kar je bilo v preteklosti zavrnjeno: “Rodil sem se v srcu uni\u010denega svetovnega reda, v pokrajini v ru\u0161evinah, v dru\u017ebi v ru\u0161evinah. Nisem hotel vzpostaviti novega reda. Videl sem ve\u010d kot dovolj tako imenovanih redov. Prisiljen sem bil, vse postaviti pod vpra\u0161aj. Moral sem spet na novo postati ‘naiven’, za\u010deti na novo. Ne premorem ob\u010dutljivosti, izobrazbe ali filozofije italijanskega manierizma. Sem pa manierist v smislu, da stvari deformiram. Brutalen, naiven in gotski sem”.<\/p>\n

V sedemdesetih on osemdesetih letih se je iz provokativne osebnosti postopoma prelevil v avtoriteto evropske povojne umetnosti \u2013 \u010deprav je ob\u010dasno \u0161e vedno razburil s kontroverznimi izjavami. Neko\u010d je denimo pripomnil, da \u017eenske “ne slikajo preve\u010d dobro”. <\/p>\n

Leta 1980 je veliko prahu dvignila njegova skulptura, razstavljena na bene\u0161kem bienalu, saj so jo mnogi interpretirali kot aluzijo na nacisti\u0161ni pozdrav, kar pa je umetnik odlo\u010dno zanikal.<\/p>\n

Baselitz je bil leta 2019 sprejet v presti\u017eno francosko Akademijo lepih umetnosti (Academie des Beaux-Arts), \u010demur je leta 2021 sledila velika retrospektivna razstava v pari\u0161kem Centru Pompidou, enem vodilnih evropskih muzejev moderne in sodobne umetnosti.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Georg Baselitz, ki se je sicer rodil kot Hans-Georg Kern, a se je preimenoval na \u010dast svojega vzhodnonem\u0161kega…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":76852,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[114,23739,18228,23870,62,37,58,60,38,115],"class_list":{"0":"post-76851","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-entertainment","9":"tag-georg-baselitz","10":"tag-nekrolog","11":"tag-nemsko-slikarstvo","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-zabava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116501568861879375","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76851","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=76851"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76851\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/76852"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=76851"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=76851"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=76851"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}