{"id":77010,"date":"2026-05-02T05:17:07","date_gmt":"2026-05-02T05:17:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/77010\/"},"modified":"2026-05-02T05:17:07","modified_gmt":"2026-05-02T05:17:07","slug":"cene-kampiranja-v-sloveniji-sotor-za-druzino-tudi-sto-evrov-na-noc","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/77010\/","title":{"rendered":"Cene kampiranja v Sloveniji: \u0161otor za dru\u017eino tudi sto evrov na no\u010d"},"content":{"rendered":"

Kampiranje je dolgo veljalo za enega najbolj pristnih in hkrati cenovno dostopnih na\u010dinov dopustovanja. A ta stik z naravo ima danes svojo ceno. V Sloveniji lahko \u0161tiri\u010dlanska dru\u017eina v vrhuncu poletne sezone za no\u010ditev v lastnem \u0161otoru z elektriko in turisti\u010dno takso od\u0161teje tudi sto evrov ali ve\u010d.<\/p>\n

Podatki specializiranih spletnih portalov za kampiranje, kot sta Avtokampi.si in Camping.info, ter odgovori slovenskih kampov ka\u017eejo, da se kampiranje spreminja. Ostaja v naravi, a postaja vse bolj urejeno, udobno in posledi\u010dno dra\u017eje.<\/p>\n

Slovenski kampi med najdra\u017ejimi v Evropi<\/p>\n

Slovenija se s povpre\u010dno ceno 35,71 evra za no\u010ditev dveh odraslih s kamp prikolico, elektri\u010dnim priklju\u010dkom in turisti\u010dno\u00a0takso uvr\u0161\u010da v zgornji del evropske lestvice. Ve\u010d boste za dan kampiranja v povpre\u010dju od\u0161teli le \u0161e v Avstriji (40,56 evra), \u0160vici (40,68 evra), Italiji (41,21 evra) in na Hrva\u0161kem (41,26 evra). Gre za dr\u017eave z mo\u010dnim dele\u017eem premium kampov, predvsem ob obali in v turisti\u010dnih sredi\u0161\u010dih.<\/p>\n

Bistveno ceneje je na primer kampirati v Franciji\u00a0(26,75 evra), Gr\u010diji (26,07 evra), na Mad\u017earskem (24,80 evra), v\u00a0Tur\u010diji (15,04 evra) in Albaniji (14,38 evra).<\/p>\n

V sozvo\u010dju z naravo<\/p>\n

Slovenski kampi imajo pomembno prednost, saj so ume\u0161\u010deni\u00a0v izjemno naravno okolje. Ob alpskih rekah, jezerih ali v zavetju gozdov ponujajo tisto, \u010desar v urbanih okoljih ni ve\u010d mogo\u010de najti. Prav ta stik z naravo ostaja klju\u010dni razlog za njihovo priljubljenost zlasti med tujci.\u00a0Ve\u010d o raznolikostih slovenskih kampov si lahko preberete v spodnjem \u010dlanku:<\/p>\n

\u010ceprav smo vpra\u0161anja o leto\u0161njih novostih in cenah poslali desetim ve\u010djim slovenskim kampom,\u00a0smo\u00a0odgovore prejeli le od dveh. V kampu River Camping Bled, ki le\u017ei nedale\u010d od Bleda ob reki Savi Dolinki, so nadgradili posamezne parcele, postavili ve\u010dji zunanji fitnes in uredili prostor z lokalnimi dobrotami. Tudi Camp Bohinj v osr\u010dju Julijskih Alp ohranja poudarek na okolju, hkrati pa ga dopolnjuje z novim otro\u0161kim igri\u0161\u010dem in prenovljeno okolico restavracije.<\/p>\n

Cene zelo razli\u010dne<\/p>\n

Kljub ob\u010dutku svobode pa cene razkrivajo drugo plat. V kampu River Camping Bled no\u010ditev za \u0161tiri\u010dlansko dru\u017eino (dva odrasla in dva mladoletna otroka) v \u0161otoru z elektri\u010dnim priklju\u010dkom\u00a0v poletni sezoni v povpre\u010dju zna\u0161a okoli 80 evrov, \u010demur je treba pri\u0161teti \u0161e turisti\u010dno takso.<\/p>\n

V Campu Bohinj v Ukancu,\u00a0nekdanjem\u00a0kampu Zlatorog, je podobna no\u010ditev ocenjena na 76,5 evra, kar je okoli \u0161tiri odstotke ve\u010d kot lani. Drugod po Sloveniji so razlike precej\u0161nje, a trend je enoten.<\/p>\n

\"V<\/p>\n

V Campu Bohinj so lani gostom prvi\u010d omogo\u010dili mo\u017enost rezervacij parcel. Prenovili so tudi okolico restavracije in postavili novo otro\u0161ko igri\u0161\u010de.
\n Foto: Avtokampi.si <\/p>\n

V\u00a0eni najprepoznavnej\u0161ih kamping destinacij pri nas, Campingu \u0160obec se lahko dru\u017einski stro\u0161ek v visoki sezoni \u2013 odvisno od lokacije parcele \u2013 giblje od 65 do\u00a0110 evrov na no\u010d, medtem ko je v Kampu Smlednik ta bli\u017eje 60 ali 70 evrom. Cene v Kampu Savinja ostajajo med pribli\u017eno 50\u00a0in 60 evri, kar ka\u017ee, da so cenovno dostopnej\u0161e mo\u017enosti \u0161e vedno na voljo, predvsem v manj\u0161ih in manj obremenjenih destinacijah.<\/p>\n

Iz kampa\u00a0Adria v Ankaranu, ki velja za enega izmed vodilnih kampov na Obali in omogo\u010da sezonski najem parcel za postavitev prikolice, odgovorov o leto\u0161njih cenah pav\u0161alov\u00a0nismo prejeli. Lani so\u00a0osnovno ceno pav\u0161ala za fizi\u010dne osebe zvi\u0161ali za okoli sto evrov, gibal se je\u00a0od 3.550 evrov do 4.100 evrov.<\/p>\n

Za parcelo v velikosti od 110 do 125 kvadratnih metrov je bilo treba leta 2024 od\u0161teti \u0161tiri tiso\u010d evrov, lani sto evrov ve\u010d. Leto\u0161nji javno objavljeni cenik razkriva, da se je cena pav\u0161ala dvignila\u00a0\u017ee na\u00a04.430 evrov.<\/p>\n

\"Za<\/p>\n

Za sezonski najem najve\u010dje parcele v kampu Adria v Ankaranu, ki traja od 3. aprila do 11. oktobra, boste z dodatki od\u0161teli ve\u010d kot pet tiso\u010d evrov.
\n Foto: Avtokampi.si <\/p>\n

Lani je veljalo, da \u010de ima prikolica poleg baldahina \u0161e nadstre\u0161ek, se cena za parcelo zvi\u0161a za 400 evrov, za drugi avto je treba od\u0161teti dodatnih 300 evrov. Skupaj je bilo torej lani treba od\u0161teti 4.800 evrov za sezono. Vzrokov za dvig cen lani niso razlo\u017eili.<\/p>\n

Razloge za postopno rast cen upravljavci kampov vidijo predvsem v vi\u0161jih stro\u0161kih poslovanja. Dra\u017eja energija, vi\u0161ji stro\u0161ki dela in nenehna vlaganja v infrastrukturo in digitalizacijo\u00a0so postali stalnica tudi v kamping turizmu. Kampi se namre\u010d ne \u0161irijo ve\u010d toliko, kot se nadgrajujejo. Gostje danes ne i\u0161\u010dejo zgolj prostora za \u0161otor, temve\u010d celovito izku\u0161njo, ki vklju\u010duje urejene parcele, sodobne sanitarije, dodatne dejavnosti in vse pogosteje tudi stik z lokalno kulinariko.<\/p>\n

Doma\u010dih gostov le pe\u0161\u010dica<\/p>\n

Ob tem se spreminja tudi struktura gostov. Slovenski kampi so izrazito mednarodni. V kampu River Camping Bled doma\u010di gostje predstavljajo le do pet odstotkov vseh, v Campu Bohinj podobno. Ve\u010dina obiskovalcev prihaja iz Nem\u010dije, Nizozemske in Belgije, v zadnjih letih pa nara\u0161\u010da tudi \u0161tevilo gostov iz Poljske, \u010ce\u0161ke ter iz baltskih dr\u017eav in Skandinavije. Naravo, ki jo ponuja Slovenija, tako vse pogosteje do\u017eivljajo predvsem tuji obiskovalci.<\/p>\n

Spremembe se ka\u017eejo tudi v na\u010dinu upravljanja kampov. Vse ve\u010d jih opu\u0161\u010da pav\u0161alne goste s prikolicami in se usmerja v kratkoro\u010dne obiske, ki omogo\u010dajo ve\u010djo fleksibilnost in pogosto tudi vi\u0161jo dodano vrednost.\u00a0Kampiranje tako postopoma izgublja del svoje nekdanje spontanosti in se pribli\u017euje urejenemu turisti\u010dnemu produktu.<\/p>\n

Kljub temu bistvo kampiranja ostaja nespremenjeno. Prebujanje\u00a0ob reki, meglice\u00a0nad travnikom in vonj\u00a0po gozdu dajejo\u00a0ob\u010dutek, da si vsaj za nekaj dni bli\u017eje naravi kot sicer. Le da ta izku\u0161nja danes ni ve\u010d samoumevno poceni. Spanje\u00a0pod zvezdami ima v Sloveniji vse vi\u0161jo vrednost, vpra\u0161anje pa ostaja, koliko doma\u010dih gostov si ga bo v prihodnje \u0161e lahko privo\u0161\u010dilo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kampiranje je dolgo veljalo za enega najbolj pristnih in hkrati cenovno dostopnih na\u010dinov dopustovanja. A ta stik z…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":77011,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[8587,22749,21583,748,37,60,38,21585,64,488,63],"class_list":{"0":"post-77010","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-dopust","9":"tag-kampi","10":"tag-kampiranje","11":"tag-potovanje","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenija","14":"tag-slovenscina","15":"tag-sotor","16":"tag-svet","17":"tag-turizem","18":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116503291275063621","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/77010","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=77010"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/77010\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/77011"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=77010"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=77010"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=77010"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}