{"id":77063,"date":"2026-05-02T06:29:09","date_gmt":"2026-05-02T06:29:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/77063\/"},"modified":"2026-05-02T06:29:09","modified_gmt":"2026-05-02T06:29:09","slug":"delavci-so-bili-prepricani-da-bo-prej-propadla-slovenija-kot-pa-primorje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/77063\/","title":{"rendered":"Delavci so bili prepri\u010dani, da bo prej propadla Slovenija kot pa Primorje!"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV Primorju je delalo ve\u010d generacij, zaposleni so ga cenili kot stabilnega delodajalca. Foto: Radio Koper<\/p>\n

Zgodba Primorja se je za\u010dela pisati pred 80 leti, leta 1946, ko je bilo v Vipavi ustanovljeno Gradbeno podjetje Novgrad. Iz njega je pozneje nastalo Splo\u0161no gradbeno podjetje Ajdov\u0161\u010dina. V naslednjih desetletjih je zraslo v enega najve\u010djih in najpomembnej\u0161ih gradbenih sistemov v Sloveniji. Mostovi, viadukti, predori, hidroelektrarne, avtoceste, objekti \u2013 povsod po Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, nato pa \u0161e v tujini, je dru\u017eba Primorje pustila svoj pe\u010dat.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Dolgoletni \u010dlan in predsednik krajevne skupnosti Ajdov\u0161\u010dina ter dolgoletni ob\u010dinski svetnik Valentin Krtelj poudarja, da je podjetje veliko pomenilo zlasti v lokalni skupnosti: “Kot stroka, zaposlovalec in tudi \u0161ir\u0161e v svetu je bil prepoznan, ker so imeli koncesije od visokih do nizkih gradenj, mislim, da tudi rudni\u0161kih stvari, tako da je bilo megapodjetje, lahko re\u010dem.”<\/p>\n

V Primorju je delalo ve\u010d generacij, zaposleni so ga cenili kot stabilnega delodajalca. Poleg mati\u010dne dru\u017ebe je podjetje zdru\u017eevalo \u0161e 18 h\u010derinskih podjetij, v katerih je bilo konec leta 2010 zaposlenih skoraj 2330 delavcev. Med njimi je bil tudi asfalter Marko Makovec: “Zelo lepi spomini, bogati spomini. \u017dal mi je bilo, ko je firma \u0161la v ste\u010daj. Jaz sem jo prej zapustil, a vseeno mi je bilo \u017eal, ker so prijatelji izgubili slu\u017ebe.”<\/p>\n

Primorje je zagotavljalo podporo tudi razli\u010dnim dejavnostim v lokalnem okolju, dodaja Krtelj: “Vsi poznamo nogometni kljub Primorje, ki je danes kot neko dru\u0161tvo Primorje. Imeli so tudi me\u0161ani pevski zbor Primorje, ki je prepotoval pol sveta.”<\/p>\n

Od kazenskih ovadb do stavke<\/p>\n

Svetovna gospodarska in finan\u010dna kriza leta 2008 ni prizanesla niti gigantu, kakr\u0161no je bilo Primorje. Veliki ban\u010dni krediti, upad gradbenih del in izguba finan\u010dne likvidnosti so vodili do usihanja in ste\u010daja leta 2012. Podjetje so pretresali tudi pravni postopki zoper nekdanje vodstvo z dolgoletnim generalnim direktorjem Du\u0161anom \u010crnigojem na \u010delu, ki je bil glavni akter v ve\u010d odmevnih kazenskih zadevah. V nekaterih je bil opro\u0161\u010den, v zadevi \u010cista lopata in pri preslepitvi pri dr\u017eavni pomo\u010di pa pravnomo\u010dno obsojen. V prvem primeru je v zaporu odslu\u017eil 14 mesecev kazni, nato pa je bil pred\u010dasno izpu\u0161\u010den, v drugem pa je kazen odslu\u017eil s 480 urami dela v splo\u0161no korist.<\/p>\n

14. maja 2012 so delavci v Primorju zaradi neizpla\u010danih pla\u010d za\u010deli stavkati. Slab mesec pozneje, 5. junija, je bil na Okro\u017enem sodi\u0161\u010du v Novi Gorici vlo\u017een predlog za ste\u010daj dru\u017ebe. V imenu stavkovnega odbora ga je vlo\u017eil vodja Damjan Volf: “Moram priznati, da je posebej v skupini Primorje, ki je bilo mo\u010dno vpeto v Vipavsko dolino, bilo zelo jasno prepri\u010danje, da bo prej razpadla Slovenija, kot bo propadlo Primorje. In ko so se dejansko za\u010dele finan\u010dne te\u017eave v skupini Primorje, so bili delavci izjemno \u0161okirani. \u0160okirani, da je njihov glavni direktor, ki je pri njih vzbujal veliko veliko zaupanje, predvsem pa spo\u0161tovanje, tisti, ki ne more ve\u010d zagotavljati niti osnovnega dostojnega pla\u010dila, ki si ga zaslu\u017eijo s svojim delom. Tako da je bilo po tem, ko se je dejansko za\u010dela stavka, \u010dutiti veliko negativne energije, veliko prese\u017ene energije in v stavkovnem odboru smo imeli velike izzive, kako dejansko prepre\u010diti kakr\u0161ne koli ve\u010dje incidente, ki bi lahko vodili tudi v dr\u017eavljansko nepokor\u0161\u010dino, kajti razo\u010daranje je bilo tukaj izjemno veliko.”<\/p>\n

“Ljudje niso imeli kaj jesti”<\/p>\n

Zlom Primorja je pomenil tudi veliko socialno bombo, predvsem na Ajdovskem, nadaljuje Volf: “V za\u010detku ste\u010daja Primorja je zaposlitev izgubilo 651 delavcev, od tega 303 s stalnim bivali\u0161\u010dem v ob\u010dini Ajdov\u0161\u010dina, to je pomenilo izrazito veliko socialno bombo. Socialno bombo v tem, da so iz danes na jutri ostali brez vira prihodkov, da tudi dale\u010d naokrog ni bilo nobenega ustreznega gradbinca, ki bi lahko zaposlil tako specifi\u010den kader.”<\/p>\n

Takrat se je v lokalnem okolju podrl svet, se spominja Marko Rondi\u010d, direktor Obmo\u010dne obrtno podjetni\u0161ke zbornice Ajdov\u0161\u010dina. Po ste\u010daju Primorja je stopnja brezposelnosti dosegla 15 odstotkov. “Tukaj moramo upo\u0161tevati, da je bilo na Primorje, poleg njihovih zaposlenih, vezanih veliko podizvajalcev, manj\u0161ih obrtnikov in njihovih zaposlenih, tako da je bil to \u0161e ve\u010dji udarec. Mogo\u010de je bila edina sre\u010dna okoli\u0161\u010dina ta, da se je v bistvu ste\u010daj zgodil v \u010dasu, ko se je kon\u010devala finan\u010dna kriza. \u010ce bi se to zgodilo ob za\u010detku tiste finan\u010dne krize, bi bil udarec za lokalno skupnost \u0161e huj\u0161i,” je dejal.<\/p>\n

Vseeno pa so bile stiske podizvajalcev, predvsem samostojnih podjetnikov, ki so se zna\u0161li v prime\u017eu tega ste\u010daja, velike, pristavlja Rondi\u010d: “Ob ste\u010daju je kar nekaj ljudi delalo prek espejev za to dru\u017ebo in niso prejeli pla\u010dila za svoje delo in so bili stoodstotno vezani na to podjetje. Sre\u010devali smo se s primeri, ko dejansko niso imeli kaj jesti. Nekatere sem imel tukaj v pisarni, niso se ogla\u0161ali niti svojim dru\u017einam v Makedonijo, ker bi jim morali poslati denar, tako kot je bilo vsak mesec pred tem. Tu pred mano je bil mo\u0161ki, klical ga je sin in ni dvignil telefona, ker mu ni znal ni\u010desar povedati.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ste\u010daj
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSte\u010daj dru\u017ebe primorje traja \u017ee \u0161tirinajsto leto. Foto: BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tNadpovpre\u010dna popla\u010dila upnikom<\/p>\n

Ste\u010daj Primorja kljub druga\u010dnim napovedim traja \u0161tirinajsto leto. Iz pisarne ste\u010dajnega upravitelja Rudolfa Hramca pojasnjujejo, da je na\u010drt ste\u010dajnega postopka potrjen do konca leto\u0161njega leta ter da so bili upniki v ste\u010daju Primorja nadpovpre\u010dno popla\u010dani glede na povpre\u010den ste\u010daj v dr\u017eavi. “Izvedenih je bilo dobrih 220 razdelitev posebnih mas in pet splo\u0161nih razdelitev. Navadnih terjatev je bilo doslej popla\u010danih skupaj 31,5 odstotka. Prednostni upniki \u2013 to so po ve\u010dini delavci \u2013 so bili popla\u010dani v celoti, vklju\u010dno z obrestmi za \u010das po ste\u010daju. Za prednostne upnike je bilo izpla\u010danih za 18,3 milijona evrov sredstev, za lo\u010ditvene upnike 59, za navadne upnike pa skoraj 48 milijonov evrov sredstev. Pri\u010dakujemo \u0161e izvedbo ene razdelitve splo\u0161ne mase, ki pa je odvisna tudi od nadaljnjega poteka unov\u010devanja, torej odstotki dodatnega popla\u010dila \u0161e niso gotovi, pri\u010dakuje pa se dodatno popla\u010dilo od enega do treh odstotkov navadnih terjatev,” so sporo\u010dili.<\/p>\n

Knjigovodska vrednost premo\u017eenja ste\u010dajnega dol\u017enika na dan ste\u010dajnega postopka je zna\u0161ala skoraj 187 milijonov evrov. Konec lanskega leta je po vmesnih bilancah vrednost neunov\u010denega premo\u017eenja Primorja zna\u0161ala \u0161e dobrih 11 milijonov evrov.<\/p>\n

\u0160e vedno je v teku prodaja preostalega premo\u017eenja, pri \u010demer poudarjajo, da je neunov\u010den le del premo\u017eenja Primorja, ki je bil ali je \u0161e obremenjen z nere\u0161enimi zemlji\u0161koknji\u017enimi postopki oziroma statusi zemlji\u0161\u010d, takih primerov je ve\u010d kot sto. Znaten del tega premo\u017eenja je tudi v tujini, predvsem na Hrva\u0161kem in v Bosni in Hercegovini.<\/p>\n

Skupna knjigovodska vrednost preostalih nepremi\u010dnin zna\u0161a pribli\u017eno devet milijonov evrov, med ve\u010djimi neprodanimi nepremi\u010dninami so zemlji\u0161\u010de na Debelem Rti\u010du, na Cresu, v Dajli in v Srebrenici.<\/p>\n

Sindikati: ste\u010daj Primorja je bil nepotreben<\/p>\n

Iz pisarne ste\u010dajnega upravitelja Hramca pojasnjujejo \u0161e, da ste\u010dajni postopek Primorja zagotovo odstopa od drugih: “Gre za enega najve\u010djih ste\u010dajnih postopkov v Republiki Sloveniji tako po vrednosti premo\u017eenja kot tudi raznovrstnosti tega ter tudi dodatnega mednarodnega elementa s premo\u017eenjem v drugih dr\u017eavah. K temu je treba dodati \u0161e nekon\u010dane odprte gradbene projekte ob za\u010detku ste\u010daja. Glede dinamike poteka ste\u010daja smo pri\u010dakovali druga\u010den, hitrej\u0161i potek. Na to sta vplivali dve krizi v vmesnem \u010dasu, in sicer finan\u010dna kriza po letu 2008, ki je prakti\u010dno ustavila nepremi\u010dninski trg, kot tudi epidemija covida-19 leta 2020 in 2021. Dodatno pa \u0161e izredno po\u010dasni in negotovi pravni in upravni postopki v dr\u017eavah nekdanje skupne republike. Ne glede na to pa lahko sklenemo, da gre za ste\u010dajni postopek, ki je bil v marsi\u010dem unikaten, kot tudi to, da je dose\u017eeno nadpovpre\u010dno popla\u010dilo upnikov.”<\/p>\n

Da so bile vse prednostne terjatve delavcev ter da se jim popla\u010dujejo tudi navadne terjatve, kar je unikum, poudarja tudi Damjan Volf: “Tako da zelo jasno zavzemam stali\u0161\u010de, ki sem ga zavzel \u017ee leta 2012, da je bil te\u010daj Primorja za nas popolnoma nepotreben in je bil izklju\u010dno rezultat neposluha politike, da bi takrat re\u0161ila edinega takrat \u0161e \u017eive\u010dega slovenskega gradbinca, ki je imel unikatne reference za gradbeno delo.”<\/p>\n

Vsaka taka rana, kakr\u0161no je lokalnemu okolju zadal ste\u010daj Primorja, se dolgo celi. Po dolo\u010denem \u010dasu pa vendarle za\u010dne bledeti. Zaposleni dobijo nove slu\u017ebe, se upokojijo, stavbe dobijo nove lastnike in novo podobo. In z nostalgijo se Marko Makovec ozira na ceste, ki jih je asfaltiral v kombinezonu z napisom Primorje: “Malokje je \u0161e moj asfalt, so \u017ee vse rekonstruirali.”<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V Primorju je delalo ve\u010d generacij, zaposleni so ga cenili kot stabilnega delodajalca. Foto: Radio Koper Zgodba Primorja…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":77064,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[3373,81,1124,82,126,84,83,137,62,37,58,60,38,3387],"class_list":{"0":"post-77063","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-ajdovscina","9":"tag-business","10":"tag-delavci","11":"tag-economic","12":"tag-gradbenistvo","13":"tag-poslovni","14":"tag-poslovni-svet","15":"tag-primorje","16":"tag-si","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenia","19":"tag-slovenija","20":"tag-slovenscina","21":"tag-stecaj"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116503574136726124","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/77063","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=77063"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/77063\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/77064"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=77063"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=77063"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=77063"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}