![\"Mediji](\"\/media\/img\/db\/1d\/b9fb05163633da90d40c.jpeg\"\/)
<\/p>\nMinistrica za kulturo dr. Asta Vre\u010dko je pred svetovnim dnevom svobode tiska, ki bo 3. maja, v poslanici zapisal, da je svoboda medijev ogro\u017eena, in da prihaja \u201cdigitalni fevdalizem\u201d.<\/p>\n
“Dan svobodnega tiska je bil na za\u010detku devetdesetih let prej\u0161njega stoletja razgla\u0161en kot napoved osvoboditve \u010detrte veje oblasti izpod pritiskov politike in avtokratskih odlo\u010devalcev. Danes se novinarstvo ne soo\u010da le z vnovi\u010dnim razmahom avtokratskih re\u017eimov, ampak tudi z morda \u0161e huj\u0161o gro\u017enjo digitalnega fevdalizma, ki novinarsko delo prepoznava le kot \u0161e en podatkovni tok in varuhe demokracije spreminja v informacijsko potro\u0161ni\u0161ko blago,” je v poslanici zapisala Ministrica za kulturo dr. Asta Vre\u010dko.<\/p>\n
Poudarja, da lastniki digitalnih platform tr\u017eijo pozornost najbolj\u0161emu ponudniku, ustvarjalci vsebin pa jim slu\u017eijo kot poceni delovna sila, vpeta v algoritemsko tovarno. Namesto osvobajanja smo pri\u010da novemu zasu\u017enjevanju medijskih delavcev, namesto stremenju k informirani javnosti pa medijska in podatkovna podjetja danes zagovarjajo predvsem interesne skupine lastnikov ter prek njih vr\u0161ijo pritisk na odlo\u010devalce in javnost, meni Vre\u010dko.<\/p>\n
“Dogaja se tiho, a agresivno kapitalsko prevzemanje medijev. Za nove lastnike medij ni podjetje za informiranje javnosti, temve\u010d zgolj orodje za za\u0161\u010dito lastnih kapitalskih nalo\u017eb in pranje politi\u010dnega vpliva. Posledica tega je razkrajanje novinarskega poklica. Prekarno delo, nizke pla\u010de in nenehna eksistencialna negotovost novinarjev niso le ekonomska te\u017eava, temve\u010d najbolj u\u010dinkovito orodje za vsiljevanje samocenzure. Novinar, ki se bori za golo pre\u017eivetje, te\u017eko nadzira centre mo\u010di,”,\u00a0meni in poudarja, da dr\u017eava zato ne sme ve\u010d biti le pasiven opazovalec tega tr\u017enega opusto\u0161enja. Vre\u010dko pravi, da profesionalnega novinarstva ne smemo ve\u010d obravnavati zgolj kot storitve na prostem trgu, temve\u010d kot kriti\u010dno demokrati\u010dno infrastrukturo, ki jo je treba sistemsko za\u0161\u010dititi in podpreti.\u00a0<\/p>\n
<\/p>\n
epa<\/p>\n
“Na za\u010detku na\u0161ega mandata na Ministrstvu za kulturo medijem nismo napovedali vojne kot smo ve\u010dkrat videli v preteklosti. S prenovo medijske zakonodaje smo med drugim prvi\u010d uvedli sodobne finan\u010dne pomo\u010di medijem, s katerimi podpiramo \u010dlove\u0161ko, eti\u010dno novinarstvo: sofinanciramo nove zaposlitve, pomagamo tisku in krepimo naro\u010dni\u0161ki model, ki medijem daje najve\u010d avtonomije – neodvisno od diktata klikov. Prav tako smo uvedli nekatere varovalke proti nepreglednim medijskim monopolom, od obveznega razkrivanja dejanskega lastni\u0161tva do presoje u\u010dinkov medijske koncentracije na pluralnost in uredni\u0161ko neodvisnost,” \u0161e meni ministrica za kulturo Republike Slovenije<\/p>\n
Svoboda medijev v Slovenji nazaduje<\/p>\n
Slovenija bo svetovni dan svobode medijev pri\u010dakala na 36. mestu lestvice, ki jo vsako leto oblikuje mednarodna organizacija Novinarji brez meja. Po visokem lanskem skoku navzgor tudi na ra\u010dun sprejemanja nove medijske zakonodaje in napovedi shem pomo\u010di medijem je letos izgubila nekaj ve\u010d kot eno to\u010dko in tri mesta na lestvici. Organizacija ugotavlja, da namre\u010d zakon o prepre\u010devanju t. i. strate\u0161kih to\u017eb (SLAPP) \u0161e ne u\u010dinkuje.<\/p>\n
S 1. majem so se denimo za\u010dele uporabljati dolo\u010dbe novega zakona o medijih o oceni koncentracij na medijskem trgu. Postopek ocene se bo za\u010del na podlagi priglasitve ali po uradni dol\u017enosti, za oceno pa bo pristojna Agencija za varstvo konkurence (AVK). Prepovedane so koncentracije, ki v skladu z zakonom in evropsko uredbo pomembno zmanj\u0161ujejo medijsko pluralnost ali uredni\u0161ko avtonomijo. Pri oceni se bo po novem upo\u0161tevalo ve\u010d meril, denimo uresni\u010devanje javnega interesa na podro\u010dju medijev. \u010ce AVK ugotovi, da prigla\u0161ena koncentracija ni podrejena dolo\u010dbam zakona, v 25 dneh izda odlo\u010dbo o tem.<\/p>\n
![\"RTV](\"\/media\/img\/b7\/ae\/81cea9b16d51ee1b91c0.jpeg\"\/)
<\/p>\n
RTV Slovenija<\/p>\n
An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n
Slovensko novinarstvo z materialnega vidika v slabem stanju<\/p>\n
Marko Milosavljevi\u0107 s fakultete za dru\u017ebene vede ob svetovnem dnevu svobode medijev ugotavlja, da je slovensko novinarstvo z materialnega vidika v slabem stanju, ker je bilo vsaj zadnjih deset let sistemati\u010dno podhranjeno. Stari poslovni modeli, posebej pri tiskanih medijih, namre\u010d niso bili ve\u010d ekonomsko vzdr\u017eni. Le redko kateri medij v Sloveniji je \u0161e \u010disto ekonomsko vzdr\u017een brez dr\u017eavnih sredstev, je dejal v izjavi za STA.<\/p>\n
Opisano stanje se je po njegovi ugotovitvi lepo izrazilo v minulih dveh letih ob razpravi o predlogu zakona o medijih. \u0160e zlasti tiskani mediji so namre\u010d mol\u010dali in niso problematizirali tega zakonskega predloga predvsem zato, ker so bili novinarji in lastniki prepri\u010dani, da jim bo zakon v marsi\u010dem pomagal, je pojasnil.<\/p>\n
Podobno se je po njegovem opa\u017eanju zgodilo v zadnjem letu, ko je potekala razprava o predlagani noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), saj je tudi javna rtv zelo odvisna od dodatnih oblik dr\u017eavne pomo\u010di. Novela zakona je namre\u010d dolo\u010dila vi\u0161ino sredstev za narodnostne programe in glasbeno produkcijo iz dr\u017eavnega prora\u010duna.<\/p>\n
Ob\u017ealuje, ker vlada Roberta Goloba ni naredila dovolj, da bi medijem dejansko zagotovila dovolj sredstev za novinarstvo in za redakcije. Na preohlapnost zakonodaje in nezadostnost ukrepov pa opozarjajo tudi v Dru\u0161tvu novinarjev Slovenije.<\/p>\n
![\"Janez](\"\/media\/img\/16\/52\/f526e95ef28e3a335661.jpeg\"\/)
<\/p>\n
UPRS\/Bo\u0161tjan Podlogar<\/p>\n
SDS ne podpira shem pomo\u010di medijem, troj\u010dek NSi, SLS in Fokus bi sredstva preko razpisov zmanj\u0161al<\/p>\n
Smer, v katero bo \u0161lo dogajanje na podro\u010dju medijev po volitvah v DZ in oblikovanju nove vlade, je za zdaj \u0161e negotova. Jo pa nakazujejo stali\u0161\u010da posameznih parlamentarnih strank, ki bi glede na trenutno dogajanje lahko sodelovale pri oblikovanju nove vlade. Tako so v SDS, ki je s pripravo izhodi\u0161\u010d za pogajanja o koalicijski pogodbi \u017ee naredila korake k oblikovanju desne vlade, \u017ee pred volitvami za STA poudarili, da shem pomo\u010di medijem ne podpirajo.<\/p>\n
Glede Slovenske tiskovne agencije, katere dr\u017eavno financiranje so v prej\u0161nji vladi, ki so jo vodili, ustavili za ve\u010d kot 300 dni, so navedli, da zagovarjajo brezpla\u010dne, objektivne in pregledne vsebine. Prvak stranke Janez Jan\u0161a pa je v sredo za Planet TV izrazil tudi podporo ukinitvi rtv-prispevka, za kar se sicer zavzema stranka Resnica. Ta stranka naj ne bi vstopila v vlado, je pa napovedala, da bodo podpirali predloge, usklajene z njihovim programom.<\/p>\n
Troj\u010dek NSi, SLS in Fokus pred volitvami glede shem pomo\u010di sicer ni bil tako odklonilen kot SDS. Bi pa zmanj\u0161al obseg sredstev, ki se medijem dodeljujejo preko javnih razpisov, in postopno dvignil del dohodnine za donacije medijem in nevladnikom na tri odstotke. RTVS in STA je treba po njihovi oceni prestrukturirati in modernizirati, \u0161e zlasti na RTVS pa se jim zdi nujna racionalizacija poslovanja, so takrat navedli za STA.<\/p>\n
Po drugi strani Demokrati pred volitvami niso imeli na\u010drtov z RTVS in STA, so pa ocenili, da je dobro, da sta obe neodvisni od kakr\u0161ne koli politike. Navedli so \u0161e, da verjamejo v medijsko pluralnost.<\/p>\n