![\"Slo.,](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/2831212.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\nV prestolnici se ponovno odpira poletje, ki ni zgolj letni \u010das, temve\u010d stanje duha. Ljubljana s 74. izvedbo festivala, za\u010dne se 21. junija, znova stopa v sredi\u0161\u010de evropskega kulturnega dogajanja, kjer se monumentalnost opere, subtilnost komorne glasbe in utrip sodobnih izrazov zdru\u017eujejo v premi\u0161ljeno celoto. Program, ki se razpira med Kongresnim trgom, Kri\u017eankami in Cankarjevim domom, letos prina\u0161a izrazito koncentracijo vrhuncev: od Puccinijeve Turandot z Rebeko Lokar in Jusifom Ejvazovom do Saint-Sa\u00ebnsove operne drame pod vodstvom Charlesa Dutoita ter vrnitve legendarne Marthe Argerich. Mednarodni razpon dopolnjujejo umetniki, kot so John Eliot Gardiner, Pinchas Zukerman in Lana Trotov\u0161ek, ki ne prina\u0161ajo le interpretacij, temve\u010d lastne svetove. V sredi\u0161\u010du vsega pa ostaja Darko Brlek, direktor in umetni\u0161ki vodja festivala, ki je lani obele\u017eil trideset let vodenja in triintrideset let soustvarjanja njegove umetni\u0161ke identitete. Ko se sre\u010dava na sede\u017eu Festivala Ljubljana, v njegovi pisarni, ki je kot tih galerijski prostor \u2013 poln umetni\u0161kih del, spominov in sledi preteklih sezon \u2013, postane jasno, da festival tukaj obstaja tudi takrat, ko ga ni na odru. \u00bbFestival je pravzaprav ves \u010das v gibanju,\u00ab pove. \u00bbV tem trenutku lahko re\u010demo, da \u017ee poteka: prodaja te\u010de, priprave so v veliki meri zaklju\u010dene, ostaja le \u0161e tisti navidezni trenutek \u010dakanja, ko se stvari iz na\u010drtovanega prelijejo v \u017eivo izku\u0161njo.\u00ab<\/p>\n
Festival je adrenalin<\/p>\n
A v ozadju ni mirovanja, temve\u010d natan\u010dno orkestriran proces, ki presega eno samo sezono. \u00bbPri nas ni veliko prostora za abstraktno razmi\u0161ljanje \u2013 mi preprosto delamo,\u00ab nadaljuje. \u00bbKo se en festival za\u010dne, je naslednji \u017ee v veliki meri zasnovan. Lahko re\u010dem, da je v pribli\u017eno osemdesetih odstotkih \u017ee postavljen, kar pomeni, da \u017eivimo v stalni projekciji prihodnosti.\u00ab<\/p>\n
\u010ce obstaja ena beseda, ki jo Brlek ponavlja, je to kakovost \u2013 ne kot fraza, temve\u010d kot operativno na\u010delo. \u00bbNa\u0161 temeljni kriterij ostaja kakovost \u2013 kakovost prireditev, kakovost izvajalcev, kakovost celotne izku\u0161nje,\u00ab poudari. \u00bbPri tem smo izrazito selektivni. Ne gre za izklju\u010devanje, temve\u010d za odgovornost do ob\u010dinstva in do prostora, v katerem delujemo.\u00ab Cikel Mladi virtuozi, Slovenski glasbeni dnevi, velike produkcije in bolj popularni programi \u2013 vse to sestavlja festival. \u00bbPomembno se nam zdi, da obstaja preplet: vrhunski mednarodni umetniki in hkrati prostor za mlade, za slovensko ustvarjalnost, za tisto, kar \u0161ele nastaja.\u00ab Zavra\u010da idejo, da bi festival vzgajal ob\u010dinstvo. \u00bbNe bi si drznili trditi, da ob\u010dinstvo vzgajamo,\u00ab pravi nekoliko zadr\u017eano. \u00bbNa\u0161a naloga je, da ustvarimo kakovosten, raznolik program in ponudimo mo\u017enost izbire. Ob\u010dinstvo pa je tisto, ki se odlo\u010da.\u00ab In v tej izbiri se v\u010dasih zgodi premik. \u00bbZgodi se, da kdo izbere nekaj, kar mu sprva ni blizu, pa ga izku\u0161nja nagovori druga\u010de, kot je pri\u010dakoval. Morda je prav to tista tiha vrednost festivala.\u00ab<\/p>\n
\u00bbNa\u0161a odgovornost je, da umetnik pride na oder zbran, spo\u010dit in pripravljen, da lahko da od sebe najve\u010d.\u00ab<\/p>\n
Medtem ko ob\u010dinstvo sedi v dvorani ali pod zvezdami Ljubljane, velik del festivala ostaja o\u010dem neviden. \u00bbOd logistike prihodov, letalskih zamud, odpovedi, bolezni do iskanja nadomestnih re\u0161itev prakti\u010dno \u010dez no\u010d \u2013 vse to poteka vzporedno z dogodkom.\u00ab Cilj ostaja jasen: \u00bbNa\u0161a odgovornost je, da umetnik pride na oder zbran, spo\u010dit in pripravljen, da lahko da od sebe najve\u010d.\u00ab Ta nevidni del je pogosto tudi najbolj dramati\u010den. \u00bbFestival je v svojem bistvu tudi adrenalin, vendar tisti, ki mora ostati skrit,\u00ab prizna z rahlim nasme\u0161kom.<\/p>\n
<\/p>\n
Slo., Lj., 17.4.2026, Darko Brlek, direktor in umetni\u0161ki vodja Festivala Ljubljana, foto: Dejan Javornik<\/p>\n
Kultura umirja robove sveta<\/p>\n
\u010ceprav kultura pogosto velja za prostor povezovanja, realnost ni tako enostavna. \u00bbGeopoliti\u010dne razmere zelo konkretno vplivajo na na\u0161e delo,\u00ab pove brez olep\u0161evanja. \u00bbO\u017eijo se mo\u017enosti sodelovanja, mobilnost postaja dra\u017eja in bolj zapletena, nekatere institucije in umetniki so nam trenutno nedosegljivi.\u00ab Posledice so oprijemljive: nekaterih velikih imen v Ljubljano ne bo. \u00bbDolgo na primer nismo gostili ansamblov, kot sta Mariinsko gledali\u0161\u010de ali Bol\u0161oj teater,\u00ab pove. \u00bbTudi Izraelske filharmonije letos ne bo, \u010deprav bi si to zelo \u017eeleli. Gre za umetnike in ansamble, s katerimi imamo dolgoletne odnose, a trenutne okoli\u0161\u010dine sodelovanje preprosto ote\u017eujejo.\u00ab<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, ali kultura povezuje, suho odgovori: \u00bb\u010ce bi povezovala dovolj u\u010dinkovito, bi bil svet verjetno druga\u010den.\u00ab A vztraja pri njenem pomenu: \u00bbKultura prispeva k bolj\u0161emu razumevanju, k bolj umirjeni in dostojni komunikaciji. Morda ne spreminja sveta neposredno, lahko pa umirja njegove robove.\u00ab<\/p>\n
\u00bb\u010ce bi kultura povezovala dovolj u\u010dinkovito, bi bil svet verjetno druga\u010den.\u00ab<\/p>\n
Festival, ki bo trajal do 8. septembra, tudi letos stavi na izjemno koncentracijo vrhunskih umetnikov. \u00bbProgram je letos izjemno mo\u010dan, zlasti na podro\u010dju klavirske umetnosti. Med imeni, ki prihajajo v Ljubljano, izstopa vrnitev Marthe Argerich, ob njej pa \u0161e vrsta pianistov, ki vsak na svoj na\u010din zaznamujejo sodobni glasbeni prostor.\u00ab<\/p>\n
Poleti se Ljubljana tudi s pomo\u010djo festivala spremeni in za\u017eivi v najlep\u0161i obliki. \u00bbProstor ob Ljubljanici se v tem \u010dasu preoblikuje v nekak\u0161no skupno dnevno sobo mesta. To je prostor sre\u010devanja, bivanja, izmenjave.\u00ab Ve\u010d kot 60 dr\u017eav v ob\u010dinstvu ni le \u0161tevilka, temve\u010d slika prostora, kjer se sre\u010dujejo razli\u010dni jeziki, okusi in ritmi. \u00bbVelik del obiskovalcev prihaja namensko, kot kulturni turisti, ki ostanejo ve\u010d dni in spremljajo ve\u010d dogodkov. To daje festivalu dodatno dimenzijo \u2013 ni ve\u010d zgolj niz prireditev, temve\u010d izku\u0161nja prostora.\u00ab<\/p>\n
Doma v ti\u0161ini<\/p>\n
Ko govor nanese na navdih, Brlek zavrne romanti\u010dno predstavo o trenutkih razsvetljenja. \u00bbNavdih razumem predvsem kot rezultat razmisleka,\u00ab pove. \u00bbGre za vizijo, ki mora biti podprta z jasnim razumevanjem, kako jo uresni\u010diti. \u017delja sama po sebi ni dovolj.\u00ab Za trenutek se ustavi in pogleda proti steni svoje pisarne, kjer visi uokvirjena zahvala Yehudija Menuhina. \u00bbKot najstnik sem ga poslu\u0161al z dolo\u010deno mero ob\u010dudovanja, skoraj distance,\u00ab re\u010de. \u00bbNekaj let pozneje, ko sem \u0161tel 28 let, pa sem imel mo\u017enost, da ga povabim in gostim tukaj. Tak\u0161ni trenutki \u010dloveku jasno poka\u017eejo, kaj pomeni vztrajnost \u2013 in tudi to, da se nekatere poti, ki se zdijo oddaljene, lahko nepri\u010dakovano sklenejo.\u00ab<\/p>\n
Zanimiv kontrast se razkrije ob vpra\u0161anju o zasebnem \u017eivljenju. \u00bbDoma \u017eivimo v ti\u0161ini,\u00ab pove. \u00bbNe spremljamo medijev na na\u010din, ki bi zapolnjeval prostor, ne poslu\u0161amo glasbe kot ozadja.\u00ab Glasba obstaja druga\u010de, skozi neposreden stik. \u00bbKer sem obkro\u017een z \u017eivo glasbo prakti\u010dno vsak dan, nimam potrebe po poslu\u0161anju posnetkov. Izku\u0161nja v \u017eivo ostaja bistvena.\u00ab<\/p>\n
Ko pogovor pride do konca, se dotakne bistva. \u00bbV tem trenutku se mi zdi najpomembnej\u0161e, da bi kot dru\u017eba znali ohraniti mir.\u00ab In prav mir, ne kot abstraktna ideja, temve\u010d kot delovna dr\u017ea, ostaja tiha os njegovega razmi\u0161ljanja. Festival v njegovem svetu nikoli ni zgolj niz dogodkov. Je proces, ki te\u010de neprekinjeno, in se vsako poletje razkrije v svoji najbolj zgo\u0161\u010deni obliki. In potem spet izgine \u2013 nazaj v delo, v na\u010drtovanje, v prihodnost.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V prestolnici se ponovno odpira poletje, ki ni zgolj letni \u010das, temve\u010d stanje duha. Ljubljana s 74. izvedbo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":77473,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[5573,3247,10512,595,1074,124,6406,62,37,58,60,38,7423,1253],"class_list":{"0":"post-77497","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-darko-brlek","9":"tag-festival","10":"tag-glasbeni-festival","11":"tag-intervju","12":"tag-kultura","13":"tag-ljubljana","14":"tag-ljubljana-festival","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina","20":"tag-sodobni-ples","21":"tag-umetnost"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116505854937398327","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/77497","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=77497"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/77497\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/77473"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=77497"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=77497"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=77497"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}