{"id":77524,"date":"2026-05-02T16:32:07","date_gmt":"2026-05-02T16:32:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/77524\/"},"modified":"2026-05-02T16:32:07","modified_gmt":"2026-05-02T16:32:07","slug":"kako-eu-gradi-trdnjavo-neodvisnosti-v-senci-silicijeve-doline","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/77524\/","title":{"rendered":"Kako EU gradi trdnjavo neodvisnosti v senci Silicijeve doline?"},"content":{"rendered":"

Od avgusta lani uporabljam Linux<\/a>, \u017ee nekaj let se ne zana\u0161am na Googlovo trgovino za aplikacije (ker je moj Huawei telefon<\/a> ne podpira), ravnokar preizku\u0161am tudi ProtonMail kot alternativo za Gmail in Outlook<\/a>. To so moji preizkusi (Linux je na primer iz preizkusa postal moj primarni operacijski sistem), da se lo\u010dim od Ameri\u010danov in ostalih velesil, ki se lahko kadarkoli odlo\u010dijo spremeniti svoje pogoje uporabe in sem pri tem nemo\u010den.<\/p>\n

Vedno znova me preseneti, kako malo je evropske digitalne infrastrukture. Pla\u010dujem s kartico, ki jo poganja ameri\u0161ko podjetje. Pi\u0161em dokumente v programih, ki so razviti zunaj Evrope. Komuniciram prek aplikacij, katerih stre\u017eniki so pogosto na drugi strani Atlantika. To ni naklju\u010dje, ampak rezultat desetletij tehnolo\u0161kega razvoja, v katerem Evropa ni bila vodilna sila.<\/p>\n

V zadnjih nekaj letih, \u0161e posebej pa v zadnjem letu, pa se to spreminja. Evropska unija je za\u010dela sistemati\u010dno graditi alternative, ki bi zmanj\u0161ale odvisnost od ameri\u0161kih in drugih globalnih tehnolo\u0161kih igralcev. Ne gre za en sam projekt ali eno strategijo, temve\u010d za \u0161ir\u0161i premik, ki ga pogosto ozna\u010dujemo kot digitalno suverenost.<\/p>\n

Kateri projektu so \u017ee v teku, kje so najve\u010dji izzivi?<\/p>\n

Zakaj Evropa sploh govori o samostojnosti<\/p>\n

Ko gledam \u0161ir\u0161o sliko, je jasno, da razlog ni zgolj tehnolo\u0161ki. Gre za kombinacijo geopolitike, ekonomije in varnosti. Evropa je desetletja gradila svojo digitalno infrastrukturo na ameri\u0161kih re\u0161itvah, od operacijskih sistemov do obla\u010dnih storitev. To samo po sebi ni problem, dokler se svet ne za\u010dne spreminjati.<\/p>\n

Danes pa je vse bolj o\u010ditno, da digitalna odvisnost pomeni tudi izgubo nadzora. Evropski podatki pogosto zapustijo obmo\u010dje, ki ga lahko nadzira EU, kar odpira vpra\u0161anja o varnosti, nadzoru in zasebnosti.<\/p>\n

\u010ce to prevedem v bolj prakti\u010den jezik, ko pla\u010dam s kartico ali uporabljam dolo\u010deno aplikacijo, podatki o tem, kaj po\u010dnem, pogosto niso ve\u010d pod evropskim nadzorom. To pa postaja strate\u0161ki problem, ne le tehni\u010dni.<\/p>\n

Konec monopola Vise in Mastercarda?<\/p>\n

Jedro te preobrazbe ti\u010di v spoznanju, da kdor nadzoruje podatke in pla\u010dilne tokove, nadzoruje usodo dr\u017eavljanov. Dolga leta smo bili ujeti v prime\u017e korporacij, kot sta Visa in Mastercard. Vsaka transakcija, ki jo opravi Evropejec, potuje skozi ameri\u0161ka vozli\u0161\u010da, kar ne pomeni le odliva provizij, temve\u010d tudi strate\u0161ko ranljivost.<\/p>\n

\u010ce bi se geopoliti\u010dni odnosi \u0161e bolj zaostrili, bi lahko tuj subjekt teoreti\u010dno paraliziral evropsko gospodarstvo z enim samim klikom. Zato je projekt Wero, ki ga poganja Evropska pla\u010dilna pobuda, letos dosegel svojo klju\u010dno prelomnico.<\/p>\n

Gledam, kako se v Belgiji, Franciji in Nem\u010diji ta sistem \u017ee vsesplo\u0161no uporablja za takoj\u0161nja pla\u010dila med posamezniki, zdaj pa se hitro \u0161iri v trgovine in e-trgovino. Z integracijo nizozemskega sistema iDEAL je Wero postal resen evropski igralec, ki zagotavlja, da denar ostane znotraj evropskega ban\u010dnega ekosistema, ne da bi pri tem zapustil na\u0161e meje.<\/p>\n

Kar se mi zdi zanimivo, je, da Wero ni zgrajen od za\u010detka, ampak temelji na obstoje\u010di infrastrukturi SEPA instantnih pla\u010dil. To pomeni, da Evropa ne posku\u0161a izumiti nove tehnologije, ampak optimizirati tisto, kar \u017ee ima. Iz vidika hitrosti je to dobro, ker pomeni, da na alternativo ne bomo \u010dakali ve\u010d let.<\/p>\n

Hkrati obstaja \u0161e pobuda EuroPA, ki povezuje nacionalne sisteme, kot so Bizum, iDEAL ali MB Way, v enoten evropski ekosistem. To je pomemben korak, saj je bila fragmentacija ena najve\u010djih slabosti evropskih re\u0161itev.<\/p>\n

Evropa ne posku\u0161a nujno \u00bbzamenjati\u00ab Vise ali Mastercard, ampak ustvariti alternativo, ki bi delovala znotraj njenega pravnega in ekonomskega prostora. Ali bo to uspelo, pa je \u0161e odprto vpra\u0161anje.<\/p>\n

\u00a0Za digitalni evro ste zagotovo \u017ee sli\u0161ali<\/p>\n

Drugi pomemben projekt je digitalni evro. Gre za pobudo Evropske centralne banke, ki \u017eeli ustvariti digitalno obliko centralnoban\u010dnega denarja.<\/p>\n

Na prvi pogled se zdi to podobno kriptovalutam, vendar je v resnici precej druga\u010de. Digitalni evro bi bil neposredno podprt s strani centralne banke, kar pomeni ve\u010djo stabilnost in nadzor.<\/p>\n

Kar me pri tem projektu najbolj zanima, je njegova vloga v \u0161ir\u0161em ekosistemu. Digitalni evro ni le nova oblika denarja, ampak tudi platforma, ki bi lahko nadomestila del funkcionalnosti karti\u010dnih sistemov.<\/p>\n

\u010ce bi bil uspe\u0161no implementiran, bi lahko Evropa dobila lasten pla\u010dilni sistem, ki bi deloval neodvisno od ameri\u0161kih podjetij. Vendar pa je implementacija kompleksna in politi\u010dno ob\u010dutljiva, zato napredek ni hiter.<\/p>\n

Evropska digitalna identiteta (eIDAS 2.0) bo do konca tega leta postala obvezna v obliki digitalnih denarnic, ki jih bodo morale izdati vse dr\u017eave \u010dlanice. To bo omogo\u010dilo, da se dr\u017eavljani po vsej uniji identificirajo, podpisujejo dokumente in dostopajo do storitev brez pomo\u010di Googlovih ali Applovih prijavnih gumbov.<\/p>\n

Linux in odprtokodne alternative za Microsoft<\/p>\n

\u010ce ho\u010de\u0161 postati samostojen, se mora\u0161 najprej \u00bbznebiti\u00ab Microsofta. Windows in Office sta po vsej verjetnosti najbolj raz\u0161irjena produkta, tako v gospodinjstvih, \u0161e posebej pa v javnih ustanovah in ostalih delovnih okoljih. Ampak \u017ee zdaj se dogajajo spremembe.<\/p>\n

Nekatere evropske institucije in dr\u017eave se odlo\u010dajo za prehod na odprtokodne re\u0161itve, kot so Linux in platforme, kot je Nextcloud. To ni enoten projekt na ravni EU, ampak bolj skupek lokalnih iniciativ. Nem\u0161ka zvezna de\u017eela Schleswig-Holstein in nekatere avstrijske institucije so na primer za\u010dele opu\u0161\u010dati Microsoftove re\u0161itve in jih zamenjale za Linux in LibreOffice.<\/p>\n

Njihov uspeh je spro\u017eil plaz. Evropska komisija je pred kratkim podelila velike pogodbe za suverene obla\u010dne storitve konzorcijem, ki jih vodijo podjetja, kot so OVHCloud, Scaleway in nem\u0161ki STACKIT.<\/p>\n

Cilj je jasen: evropski javni podatki ne smejo ve\u010d gostovati na stre\u017enikih podjetij, ki so zavezana ameri\u0161kemu zakonu Cloud Act, ki ameri\u0161kim oblastem omogo\u010da vpogled v podatke ne glede na to, kje na svetu se nahajajo.<\/p>\n

Alternativa za WhatsApp in komunikacijska suverenost<\/p>\n

Komunikacijske platforme so \u0161e en primer, kjer je Evropa mo\u010dno odvisna od tujih podjetij. WhatsApp, Messenger<\/a> in podobne aplikacije so globalno dominantne, evropskih alternativ pa skoraj ni.<\/p>\n

Kljub temu obstajajo poskusi. Eden od pristopov temelji na odprtih standardih, kot je Matrix, ki sem ga na hitro omenil kot alternativa za Discord<\/a>, in ki omogo\u010da decentralizirano komunikacijo. Ta model pomeni, da uporabniki niso vezani na enega ponudnika, ampak lahko uporabljajo razli\u010dne stre\u017enike znotraj istega omre\u017eja.<\/p>\n

Belgijska vlada je bila med prvimi, ki je svojo interno komunikacijo v celoti preselila na ta decentraliziran standard. Za razliko od WhatsAppa, kjer ste zaprti v njihov ograjen vrt, Matrix omogo\u010da interoperabilnost. To pomeni, da lahko razli\u010dne evropske institucije in celo dr\u017eavljani komunicirajo preko razli\u010dnih ponudnikov, ki vsi govorijo isti jezik, ne da bi katero koli podjetje imelo monopol nad celotnim omre\u017ejem. Element, kot najbolj znana aplikacija na tem protokolu, postaja evropski odgovor na vpra\u0161anje varnega in suverenega sporo\u010danja, ki ga ne more ugasniti nobena tuja sila.<\/p>\n

Evropske institucije in nekatere dr\u017eave eksperimentirajo tudi z lastnimi komunikacijskimi platformami za javno upravo. Namen teh projektov je predvsem za\u0161\u010dita ob\u010dutljivih podatkov, ne pa nujno konkuriranje komercialnim aplikacijam.<\/p>\n

Najve\u010dja te\u017eava storitve Matrix (in Element) je enostavnost uporabe. Slednja ni enaka WhatsAppu, kjer aplikacijo samo namesti\u0161, pove\u017ee\u0161 svojo \u0161tevilko in \u017ee komunicira\u0161 z drugimi. Vseeno je ve\u010d dela za prvotno vzpostavitev, kar bi lahko odvrnilo povsem obi\u010dajnega uporabnika.<\/p>\n

Za Office imamo kar nekaj alternativ<\/p>\n

Podobno velja za pisarni\u0161ka orodja. Microsoft Office je de facto standard, vendar Evropa posku\u0161a razviti alternative.<\/p>\n

Nextcloud Hub je ena izmed zanimivej\u0161ih re\u0161itev, saj zdru\u017euje dokumente, komunikacijo in sodelovanje v eni platformi. Poleg tega obstajajo projekti, kot je Euro-Office (zdru\u017euje podjetja Nextcloud, IONOS, OnlyOffice), ki \u017eelijo ustvariti popolnoma evropski ekosistem za pisarni\u0161ko delo, ki bi temeljil na odprtih standardih.<\/p>\n

Vidim, kako evropska podjetja, ki se bojijo industrijskega vohunjenja, po\u010dasi prehajajo na te re\u0161itve. Ne gre le za to, da so brezpla\u010dne ali cenej\u0161e (pogosto sploh niso) temve\u010d za to, da podjetja kon\u010dno vedo, kje so njihovi podatki in kdo ima klju\u010de za \u0161ifriranje.<\/p>\n

Kar opa\u017eam pri teh projektih, je, da niso nujno slab\u0161i od obstoje\u010dih re\u0161itev. Problem je bolj v ekosistemu in navadah uporabnikov.<\/p>\n

Oblak in podatkovna infrastruktura<\/p>\n

\u010ceprav se o tem manj govori, je oblak verjetno najpomembnej\u0161e podro\u010dje digitalne suverenosti. Ve\u010dina evropskih podjetij uporablja storitve, kot so AWS, Azure ali Google Cloud.<\/p>\n

Evropa posku\u0161a razviti lastne alternative, vendar je tukaj razkorak najve\u010dji. Ameri\u0161ka podjetja imajo ogromno prednost v obsegu, investicijah in inovacijah. Kljub temu obstajajo pobude za razvoj evropskih obla\u010dnih re\u0161itev, ki bi bile skladne z evropskimi regulativami in bi zagotavljale ve\u010dji nadzor nad podatki.<\/p>\n

To je podro\u010dje, kjer bo prihodnost evropske digitalne suverenosti verjetno odlo\u010dena.<\/p>\n

Evropa razume situacijo, v kateri se nahaja, vendar je problem izvedba<\/p>\n

Ko pogledam vse te projekte skupaj, dobim precej me\u0161ano sliko. Na eni strani je jasno, da Evropa razume problem in aktivno dela na re\u0161itvah.<\/p>\n

Na drugi strani pa so izzivi ogromni. Fragmentacija, razli\u010dni nacionalni interesi in po\u010dasni politi\u010dni procesi pogosto upo\u010dasnjujejo napredek. Poleg tega ameri\u0161ka podjetja ne stojijo kri\u017eem rok. Medtem ko Evropa razvija alternative, globalni igralci \u0161e naprej inovirajo in \u0161irijo svoj vpliv.<\/p>\n

Najve\u010dji izziv, s katerim se sre\u010dujejo ti projekti, ni tehnologija, temve\u010d \u010dlove\u0161ka vztrajnost. Ljudje so navajeni na dolo\u010dene vmesnike, na dolo\u010deno logiko delovanja. Prehod z Outlooka na evropsko alternativo zahteva \u010das in izobra\u017eevanje. Vendar pa so prora\u010dunska sredstva, ki jih unija zdaj vlaga v te prehode, astronomska. Razpis za suvereni oblak v vrednosti 180 milijonov evrov je le vrh ledene gore. Prava mo\u010d se skriva v zakonodaji, kot je Akt o digitalnih trgih (DMA), ki prisiljuje velike platforme k odprtosti, kar evropskim alternativam daje sploh mo\u017enost za pre\u017eivetje in rast.<\/p>\n

Projekt IRIS je alternativa Stalinku<\/p>\n

\u010ce pogledamo \u0161e dlje v prihodnost, v na\u010drte, ki so trenutno na mizah komisarjev, vidimo projekt IRIS\u00b2. To je evropski odgovor na Starlink Elona Muska. Evropa gradi lastno konstelacijo satelitov v nizki zemeljski orbiti, da bi zagotovila varno in neodvisno povezljivost za vojsko, vladne slu\u017ebe in kriti\u010dno infrastrukturo. Po zadnjih informacijah so se pogajanja z industrijskimi partnerji, kot sta Airbus in Thales, kon\u010dno premaknila z mrtve to\u010dke. Prvi testni sateliti naj bi poleteli \u0161e letos. Brez lastnega vesoljskega interneta bi bila vsa na\u0161a prizadevanja za programsko suverenost zaman, saj bi bili \u0161e vedno odvisni od tuje strojne opreme v orbiti.<\/p>\n

Kam gre Evropa naprej<\/p>\n

Evropa ne bo \u010dez no\u010d nadomestila Vise, Microsofta ali WhatsAppa. Vendar pa gradi infrastrukturo, ki ji omogo\u010da ve\u010djo fleksibilnost in neodvisnost. To pomeni, da bo v prihodnosti mogo\u010de izbirati med razli\u010dnimi re\u0161itvami, ne pa biti odvisen od ene same.<\/p>\n

In morda je prav to bistvo celotne zgodbe. Ne popolna neodvisnost, ampak mo\u017enost izbire.<\/p>\n

Objektivno gledano, Evropa \u0161e vedno zaostaja na podro\u010dju umetne inteligence<\/a> v smislu surovo procesne mo\u010di in kapitala, a na podro\u010dju infrastrukture, pla\u010dil in suverenih oblakov gradi nekaj unikatnega.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Od avgusta lani uporabljam Linux, \u017ee nekaj let se ne zana\u0161am na Googlovo trgovino za aplikacije (ker je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":77525,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[65,66,1510,24032,14523,1445,8317,24033,37,38,2600],"class_list":{"0":"post-77524","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-europe","9":"tag-evropa","10":"tag-google","11":"tag-google-cloud","12":"tag-google-gemini","13":"tag-microsoft","14":"tag-microsoft-office-programska-oprema","15":"tag-microsoft-outlook","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenscina","18":"tag-starlink"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116505945413648839","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/77524","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=77524"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/77524\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/77525"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=77524"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=77524"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=77524"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}